V 98. letu je umrl umetnostni zgodovinar in fotograf, ki je utemeljil raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem, Mirko Kambič, poroča portal MMC. Bil je urednik pri Sava filmu, predaval je zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je razstavljal. Kot teolog je bil v nemilosti pri nekdanjih oblasteh.
Leta 1992 je dosegel obnovo procesa in oprostitev
Kambič, rojen v Metliki, je študijska leta preživel v Ljubljani, kjer je po koncu druge svetovne vojne diplomiral na Teološki fakulteti. Med letoma 1949 in 1952 je bil politični zapornik, šele leta 1992 je dosegel obnovo procesa in oprostitev.
Po prihodu iz zapora se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal duhovniškemu poklicu in se skušal vpisati na ljubljansko likovno akademijo, a ga, spet iz političnih razlogov, kljub uspešno opravljenim sprejemnim izpitom, niso sprejeli. Tako se je leta 1953 vpisal na umetnostno zgodovino, dve leti pozneje prepotoval ZDA, nato pa odšel v Pariz, kjer je v Louvru fotografiral stare mojstre.
V letih 1957 in 1958 je z motornim kolesom in fotoaparatom prepotoval Slovenijo, kasneje še Dalmacijo in Makedonijo. V 60. letih se je odpravil v Švico in nato še v Sredozemlje do Španije.
Diplomiral je pri Francetu Steletu z nalogo Razvoj pejsaža v italijanskem slikarstvu od Giotta do Giorgiona. Študiral je tudi v ljubljanski podružnici Jugoslovanske avtorske agencije, od leta 1962 do upokojitve 1984 je bil urednik na oddelku za audiovizualna učila v Zavodu za šolski film, kasnejšem Sava filmu.
Leta 1974 je magistriral na temo zgodovine slovenske fotografije. Magisterij je želel poglobiti v doktorat, a ga je spet doletela preteklost, iz političnih razlogov je moral načrte opustiti. Kljub temu je ostal dejaven na raziskovalnem področju, napisal je okoli 200 člankov na temo zgodovine fotografije.
Bil je velik poznavalec dela Janeza Puharja. Pomemben prispevek k razširjanju vedenja o nacionalni fotografski zgodovini predstavlja tudi njegovo sodelovanje s slovensko in nekaterimi drugimi televizijami.
Konec 70. let je pripravil razstavo Razvoj fotografije na Slovenskem od 1840 do 1918, ki jo je gostil Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju, nato tudi tedanja Fotografska zveza Jugoslavije v Beogradu. Sodeloval je pri razstavnem projektu 150 let fotografije na Slovenskem, za kar je prejel Župančičevo nagrado. Med letoma 1984 in 1989 je predaval o zgodovini fotografije na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Podpisal se je pod knjigo spominov Doživetja sredi mojega stoletja, pisal je v Delove Književne liste. Leta 2011 mu je Slovensko Umetnostnozgodovinsko društvo za več kot 40-letno proučevanje ter predstavljanje slovenske in svetovne fotografije podelilo stanovsko nagrado Izidorja Cankarja, leta 2014 pa je v Buenos Airesu dobil visoko mednarodno priznanje za fotografijo ESFIAP, še piše portal MMC.
