Razrez proračunskih izdatkov, ki ga je vlada pripravila julija, je za kulturo za leto 2016 predvideval nekaj več kot 140 milijonov evrov ter za leto 2017 nekaj manj kot 138 milijonov evrov. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar pa je na nedavni seji nacionalnega sveta za kulturo povedala, da naj bi kultura prihodnje leto po zagotovilih finančnega ministra Dušana Mramorja razpolagala s 151,5 milijona evrov in v letu 2017 s 155,63 milijona evrov. Razrez proračunov, ki ga bo v prihodnjih tednih obravnaval DZ, sicer na postavki ministrstva za kulturo navaja slabih 147 milijonov za leto 2016 oziroma dobrih 148 milijonov za leto 2017. V vsakem primeru bo denarja manj v primerjavi z rebalansom proračuna v letošnjem letu, ki znaša 157,2 milijona evrov. Kot trdijo na ministrstvu, so integralna sredstva v obeh letih višja kot v preteklem letu, kar si štejejo za uspeh, saj je integralni proračun padal od leta 2009 dalje. Nižja pa so sredstva za projekte, financirane iz evropskih sredstev. Kot so povedali za STA, je ministrica pred julijsko sejo vlade v pogajanjih s finančnim ministrom pridobila dodatne tri milijone evrov integralnih sredstev, kar bi še vedno pomenilo črn scenarij za kulturo. Finančni minister je vztrajal pri takšnem proračunu vse do septembrske proračunske seje. Nazadnje je ministrica pridobila za obe leti skupaj še sedem milijonov integralnih sredstev, finančni minister pa je na seji vlade obljubil za obe leti skupaj še okrog 12 milijonov evrov sredstev za projekte v okviru nove finančne perspektive 2014-2020, so še povedali na ministrstvu in dodali, da gre vsekakor za varčevalni proračun.
Subvencije se v veliki meri vračajo v proračun
Vpeti v kulturo se kljub manjšemu rezu od predvidenega strinjajo, da se bo nadaljnje jemanje sredstev na dolgi rok slabo obrestovalo. "Številke govorijo same: leta 1995 je kultura predstavljala 2,5 odstotka BDP, Unesco priporoča dva odstotka v razvitih državah, mi pa smo pri 1,5 odstotka," je opozorila predsednica sindikalne konference kulturnih organizacij pri sindikatu Sviz Mojca Jenko, zaposlena v Narodni galeriji. "Prišli smo tako daleč, da javne institucije zaradi premalo sredstev ne moremo izvajati javne službe, ki je zakonsko določena. Država predpiše, kaj moramo delati, ne da pa denarja niti za kadre niti za vzdrževanje nekega stanja, ampak se to le še poslabšuje," je izpostavila za STA. Zdi se ji "nemarno", da se kulturi ne da tistega, kar ji pripada - po podatkih Umarja je namreč lani prispevala 2,6 odstotka BDP. Podobno opozarja generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski: "Lani je Cankarjev dom od ministrstva za kulturo prejel malo več kot pet milijonov evrov javnih sredstev, za različne davke pa smo morali slovenski državi nakazati kar 64,16 odstotka te subvencije oziroma nekaj več kot tri milijone evrov. Subvencije za kulturo se tako v veliki meri že v izhodišču vračajo v splošni proračun. Najverjetneje smo glede višine obdavčitev svetovni unikum, po posebno prefinjenem in premišljenem ravnanju s kulturo pa žal ne."
Društvo Asociacija, ki združuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce na področju kulture in umetnosti, pa poudarja, da neodvisna scena v kulturi nima več "rezerv" za financiranje zagotavljanja javnega dobrega v kulturi, saj je že vsa leta najmanj sistemsko zavarovana in zato vedno najbolj na udaru zmanjševanja sredstev.
