Novice Svet24

Skupaj z Josefom Dobrovskim in Pavlom Jožefom Šafarikom je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir avstroslavizma. Kopitar je bil tudi utemeljitelj panonske teorije, po kateri naj bi bil izvor staroslovanskega jezika v Panoniji. Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah na Gorenjskem, blizu Vodic, kot sedmi otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in njegove žene Marije.

Ko je končal drugi razred gimnazije, sta mu za kolero umrla mati in oče. Diplomiral je na ljubljanskem liceju in bil najprej zasebni učitelj v Zoisovi hiši, pozneje je bil tajnik, knjižničar in varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika Valentina Vodnika, dramatika Antona Tomaža Linharta in pesnika ter jezikoslovca Jurija Japlja. S Zoisovo finančno podporo je leta 1808 odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Tam je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopan je na ljubljanskem pokopališču Navje.

Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra Augusta von Kotzebueja »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov Tinček Petelinček. Igra je bila uprizorjena leta 1803 v ljubljanskem stanovskem gledališču. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre.

Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige, kar je šlo v nos Francetu Prešernu, ki je zanj spesnil norčavi sonet, v katerem je zapisal: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Toda dejstvo je, da je Kopitar veliko pripomogel k uveljavljanju slovenskega jezika.