Ste vedeli, da je umetnica Azra Širovnik po izobrazbi ekonomistka in je kar nekaj časa delala v službi, ki je svetlobna leta stran od umetnosti?
ZAVZEMA SE ZA ŽENSKE
Bi rekli, da mora tudi tista ženska, ki je po duši umetnica, poznati temelje ekonomije?
Temelje ekonomije mora poznati čisto vsak, predvsem pa ženska. Kajti vir njenega suženjstva skozi tisočletja – moškemu, religiji, družbi in državi – je v njeni finančni odvisnosti od moškega, ki je bila še do pred kratkim patriarhalno zaukazana! Svobode brez lastnega denarja ni! In biti svoboden človek je imperativ življenja. Ne pozabite, da suženj sovraži svojega gospodarja in ne ljubi, kot ti zmotno mislijo. Le svoboden človek, ki lahko izbira po svoji presoji, lahko iskreno ljubi tistega, ki ga je sam izbral.
Katere knjige so vas zaznamovale?
Predvsem Ivo Andrič, Miroslav Krleža, Tolstoj, Dostojevski, Čehov, Pearl Buck, Theodor Dreiser, Balzac … Klasiki, v glavnem. Kot lik seveda Ana Karenina in Anika iz Andričeve pripovedke Anikina vremena. Nisem želela končati kot onidve, ki sta v ljubezni dali preveč napačnemu moškemu. Ali pravemu, le da odmerek z njune strani ni bil pravi. Ljubša mi je bila zgodba Jelena, žena koje nema, ki govori, da smo vse, kar ljubimo, ustvarili sami. Kar misliš o človeku, ki ga ljubiš, si ti sam. Ljubiš to, kar bi ti bil, če bi bil on. Kar želiš, da je on. Čudovita, trezna filozofija.
Kako vam je pisati v jeziku, ki ni vaš materni?
Zdaj enostavno. Le lektorji imajo malo več problemov. (smeh)
Zelo se zavzemate za ženske. Se strinjate, da smo po navadi same sebi najhujše nasprotnice?
Naj se jaz strinjam ali ne, to so dejstva. Ženske so bile tudi v zgodovini vedno tiste, ki so jih izbirali kot na živalskem trgu, po lepoti ali bogastvu. Ženska je bila preskrbljena le v dveh primerih: če je imela doto ali če je bila lepa. Šele s šolo, izobrazbo, z lastnim denarjem ženska postaja subjekt, oseba, človeško bitje. Toda koliko žensk sebe res doživlja kot unikatno osebnost, ki ima svoj individualni pečat, karakter, dušo in neponovljiv individuum?
Da ženske niso zaveznice, da nimajo svojih klubov in krogov po sistemu moških, na primer Lionsov, da si ne pomagajo, temveč tekmujejo, je le ostanek nagonov iz preteklosti, ko jim je bilo vcepljeno, da same sebe doživljajo kot objekt. Nobena ženska, ki se zaveda lastne osebnosti, ne more biti ljubosumna na drugo žensko. Ne glede na to, koliko je tista mlajša ali lepša. Lahko začuti le prezir do moškega, ki je tako plehek, da nič ne razume. Ali postane tako samozavestna, da tudi ona uporabi formulo, ki njej ustreza. Verjamem v premike v to smer – zavedanja ženske kot osebnosti. In takrat se bodo začele povezovati. To bo silna moč!
Pred leti ste imeli svojo oddajo na televiziji …
Imela sem ne samo oddajo na televiziji, temveč čudovitega lastnika oziroma šefa te televizije, Staneta Graha, in programskega direktorja Marka Žitnika, ki sta mi dovolila teme in goste, ki sem jih sama želela. Tako sem odprla veliko zastrtih in nedotakljivih, a tudi resnih in aktualnih tem.
Pravijo, da televizija zasvoji. Je tudi vas?
Ne, ni me zasvojila televizija, ker sem s slovenskimi strokovnjaki za izbrana področja predelala vse teme, ki so me zanimale. Zadnja je bila o vedenjskih znakih bodočih serijskih morilcev z dr. Mravljetom. Bila sem izčrpana od zahtevnosti tem in si rekla, da imam za nekaj časa dovolj. Stane in Mark sta bila velikodušna in srčna, vrata sta mi pustila odprta, če bi se želela vrniti. Pa so me moje življenjske ceste odpeljale drugam. Zdaj se v glavnem pojavljam kot gostja. Kar je veliko lažje.