Novice Svet24

Reuters

Okvirni seznam načrtovanih prispevkov posameznih držav sicer že obstaja, vendar ga v Bruslju ne želijo razkriti javnosti. V velikem loku so se konec tedna vsi izogibali konkretnim številkam, ki so jih že napovedale posamezne države.

Slovenija naj bi bila pripravljena sprejeti od 250 do 300 beguncev, je pred dnevi povedal premier Miro Cerar, a obenem opozoril, da ta številka še ni dokončna.

Razpravo o begunski problematiki v Evropi je oživila tragedija beguncev, najbolj smrtonosen brodolom, doslej zabeležen v Sredozemskem morju, ko je aprila po oceni ZN umrlo okoli 800 ljudi.

EU je v odziv zasnovala večplastno strategijo, ki predvideva krepitev prizadevanj za reševanje življenj v Sredozemlju, uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi, krepitev sodelovanja s tretjimi državami in solidarnost pri soočanju z begunci.

Reuters

Evropska komisija je predlagala obvezne kvote za razporeditev beguncev med vse članice, vendar države vztrajajo pri prostovoljni solidarnosti. Obljubile so, da bodo dogovor o razporeditvi 60.000 beguncev dosegle do konca meseca.

Komisija je predlagala dve shemi. Razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter preselitev 20.000 beguncev, ki so trenutno zunaj unije.

Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu sprejela 702 begunca, 495 oseb iz Italije in Grčije ter 207 beguncev iz tretjih držav. Vendar je po oceni svojih zmogljivosti sporočila, da jih je voljna sprejeti do 300.

Ciljna številka 60.000 še ni dosežena. Bolje kaže pri drugi shemi, torej pri preselitvi 20.000 beguncev iz tretjih držav, kot pri razporeditvi 40.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, so konec tedna povedali viri pri luksemburškem predsedstvu.

Vsaka država izpostavlja svoje posebnosti in postavlja svoje pogoje. Zadržkov nimajo le srednje- in vzhodnoevropske države, ampak tudi druge. Madžarska in Bolgarija sta v posebnem položaju, ker se sami soočata z velikim valom beguncev.

Slovenija v razpravi med drugim izpostavlja varnostni vidik, tudi potrebo po preprečevanju infiltracije varnostno problematičnih oseb, na primer teroristov, v migracijske tokove.

Luksemburško predsedstvo je sicer v ponedeljek predvidelo le triurno zasedanje, na katerem naj bi dosegli dogovor o razporeditvi 60.000 beguncev ob opredelitvi strogih pogojev ter sprejeli sklepe o varnih državah izvora.

Ob dogovoru o sprejemu beguncev je namreč pričakovati okrepitev politike vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, za zajezitev neurejenega priseljevanja.

Pričakovati je tudi poziv Italiji in Grčiji, naj ob pomoči evropskih agencij izboljšata stanje na terenu z učinkovitejšim jemanjem prstnih odtisov in obravnavanjem prošenj za azil ter preprečujeta divje preseljevanje beguncev najprej v druge članice.

ORF Tirol

S pomočjo evropskega policijskega urada Europola, agencije za zunanje meje Frontex in evropskega azilnega podpornega urada EASO italijanske in grške oblasti že vzpostavljajo dve dostopni točki (hotspots) na Siciliji in v pirejskem pristanišču.

V prizadevanjih za preprečitev neurejenega priseljevanja bodo ministri sprejeli tudi sklepe o varnih državah izvora s poudarkom na Zahodnem Balkanu, od koder prihaja vse več prosilcev za azil; od januarja do maja letos jih je bilo več kot iz Sirije.

Slovenijo bo na zasedanju zastopal državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga.

Reuters