Razstava bo združila okoli 200 plakatov več kot 80 avtorjev. V kontekstu grafičnega oblikovanja se vloga plakata v slovenskem prostoru v 20. stoletju kaže kot izjemno pomembna, v določenih trenutkih tudi prelomna. Predvsem pa se je plakat v preteklem stoletju vzpostavil kot medij z lastnimi zakonitostmi, je zapisala kustosinja razstave Cvetka Požar.
Ustvarjanju modernega plakata so se na Slovenskem na začetku 20. stoletja pridružili že izobraženi slikarji ali arhitekti, kot so bili Janez Jager, Rihard Jakopič, Gvidon Birolla, Ivan Vavpotič, Maksim Gaspari in Saša Šantel. Med obema vojnama so se razširili predvsem tržni plakati, turistični plakati, povečala se je tudi njihova vloga na področju kulture. Med drugo svetovno vojno so nastajali plakati narodnoosvobodilnega boja in plakati kolaboracijskih domobranskih formacij.
Razstavo bo pospremil izid knjige Stoletje plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem.
Edinstven primer ilegalnega tiska
Narodnoosvobodilni partizanski plakat je izšel iz narodnoosvobodilnega boja in je bil tesno povezan s kulturnim delovanjem v partizanih. Kot tak je tudi v svetovnem merilu edinstven primer množično razširjenega angažiranega ilegalnega tiska. Prva leta po osvoboditvi je bila oblikovna dikcija plakatov zavezana socialističnemu realizmu.
Radikalnejše spremembe v smislu sodobnejše oblikovne govorice so se zgodile šele v 50. letih preteklega stoletja z nastopom prve povojne generacije arhitektov, ki se je pod vplivom arhitekta Edvarda Ravnikarja začela ukvarjati s sodobnimi pristopi k oblikovanju dovršene in učinkovite plakatne govorice.
To je bila prva generacija grafičnih oblikovalcev, ki je v slovenskem prostoru uveljavila modernizem v grafičnem oblikovanju. Na prehodu iz 60. v 70. leta so na oblikovalsko prizorišče stopale nove generacije oblikovalcev, ki so prihajali iz ljubljanske šole za arhitekturo ali pa so se vračali s šolanja v tujini. Vidnejši predstavniki so bili Peter Skalar, Janez Suhadolc, Judita Skalar, Oskar Kogoj, Tomaž Kržišnik in Matjaž Vipotnik.
