Rodil se je avstro-ogrskemu oficirju Ivanu ter učiteljici Ivanki, rojeni Korban. Oče je leta 1916 padel v vojni in mati se je nato znova poročila. Gimnazijo je končal v Ljubljani in se po maturi vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete v Ljubljani, a študij gradbeništva zaključil šele leta 1959. Od mladih let pa do smrti je iskreno prijateljeval z Borisom Fakinom (Igorjem Torkarjem). Torkar je po njem povzel poteze za lik Mita Koprivarja - Boksmita v knjigi Umiranje na obroke. Bil je precej boemskega duha. Veliko je potoval in v tem času opravljal priložnostna dela, med drugim je bil kurjač na angleški ladji, učitelj smučanja v Bosni, pleskar v Franciji, poklicni boksar in postavljavec strelovodov. V domovini se je povezal z levičarji v študentskem gibanju in se kot član Sokola priključil OF kmalu po ustanovitvi. Leta 1942 so ga Italijani internirali v taborišče v Čiginju in v Gonarsu, od koder se je – sodeč po lastnem življenjepisu, objavljenem v Interpretacijah – rešil in odšel k partizanom. Pred odhodom je požgal veliko večino svojih rokopisov. Pisal je tudi kot partizan. Napisal je več skečev, leta 1945 je izšla psihološka novela s partizansko tematiko Andante patetico. Po vojni je bil urednik kulturnega programa na Radiu Ljubljana. Leta 1947 je dobil Prešernovo nagrado za novelo Rojstvo v nevihti, leto pozneje so ga zaprli in mu odvzeli dovoljenje za pisanje. Obtožen je bil nemorale, poskusa posilstva in uboja, povzročitve samomora prijateljice, izdajanja državnih skrivnosti in sovražne propagande. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na deset let zapora, na njegovo pritožbo pa mu je vrhovno sodišče leta 1949 (»zaradi neprimernega vedenja pred sodiščem«) zvišalo kazen na 18 let zapora s prisilnim delom in na pet let izgube državljanskih pravic. V zaporu je zbolel za jetiko in bil (na intervencije od zunaj) prvi jetnik, operiran na pljučih. Ta čas svojega življenja je opisal v romanu Levitan. Izpuščen je bil leta 1954. Dvakrat je bil poročen in dvakrat ločen. Iz prvega zakona (1945) ima dva sina, iz drugega (1966) pa hčer. Pokopan je na Žalah.
Dogodki
1643 – Ludvik XIV. zasede francoski prestol
1796 – angleški zdravnik Edward Jenner opravi prvo poskusno cepljenje proti črnim kozam
1900 – v Parizu se začno druge olimpijske igre moderne dobe
1905 – japonska mornarica pri otoku Čusimi uniči rusko vojno ladjevje
1938 – svet Društva narodov sprejme zahtevo po ponovni razglasitvi integralne nevtralnosti Švice
1940 – nemška letala bombardirajo Rotterdam, Nizozemska se vda
1944 – zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo
1948 – z iztekom britanskega mandata postane Izrael neodvisna država
1955 – ustanovljen Varšavski pakt
1970 – ustanovljena nemška teroristična skupina Frakcija Rdeče armade (RAF)
1973 – izstreljen Skylab, prva ameriška vesoljska postaja
Rojstva
1885 – Blažena Marija Krizina Bojanc, slovenska redovnica, mučenka in svetnica
1924 – Nace Šumi, slovenski umetnostni zgodovinar
1935 – Rudi Šeligo, slovenski pisatelj in politik
1950 – Lior Shambadal, izraelski dirigent, skladatelj
1952 – Robert Zemeckis, ameriški filmski režiser, pisatelj
1953 – Tom Cochrane, kanadski glasbenik
1961 – Tim Roth, angleški filmski igralec
1971 – Sofia Coppola, ameriška režiserka in filmska igralka
1977 – Mate Bekavac, slovenski klarinetist, skladatelj in dirigent
1983 – Uroš Slokar, slovenski kosarkarski reprezentant
1984 – Mark Zuckerberg, ameriški programer in podjetnik, soustanovitelj Facebooka
Smrti
1610 – Henrik IV., francoski kralj
1643 – Ludvik XIII., francoski kralj
1847 – Fanny Hensel, nemška pianistka, skladateljica
1892 – Ivan Kaus, primorski slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski krajini na Madžarskem 1904 – Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom, astrofizik
1912 – August Johan Strindberg, švedski pisatelj, dramatik
1919 – Jožef Bagari, slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Madžarskem
1920 – Ronald Montagu Burrows, angleški arheolog
1987 – Rita Hayworth, ameriška filmska igralka
1998 – Frank Sinatra, ameriški pevec, filmski igralec
