Kot je za STA dejala Bratuškova, je zadovoljna, da se ta investicija izvaja, saj je izjemnega pomena ne le za Ljubljano, ampak za celotno Slovenijo. Izrazila je veselje, da dela tečejo v skladu z načrti, da ni zamud in predvsem, da ni podražitev. Da njej in njeni vladi kultura pomeni veliko, pa so, kot je dejala, dokazali tudi s tem, ko so ji vrnili samostojno ministrstvo. Sama bi si želela več denarja ne le za investicije, ampak nasploh za kulturo. Kot je dejala, verjame, da bo s tem, ko se izboljšuje gospodarska rast, vedno več sredstev tudi za kulturo in tega se veseli.
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc pa je za STA dejal, da pomen prenove vidi ne le v tem, da se stavba, ki je nastala za kulturna in športna društva, v celoti nameni področju kulture, ampak bo s prenovo galerija tudi pridobila skoraj skoraj 2150 kvadratnih metrov novih funkcionalnih površin, namenjenih razstavni in pedagoški dejavnosti ter depojem, delavnicam in drugim servisnim prostorom.
Vsa konservatorsko-restavratorska dela pri prenovi galerije izvaja Restavratorski center RS. Kot je za STA pojasnil vodja restavratorskega centra Jernej Hudolin, to obsega dela na pročelju ter na stavbnem pohištvu, ki je vezano na zunanjost in stavbnem pohištvu v notranjosti. V notranjosti so tudi poslikave, štukature, kamniti in kovinski elementi. Kot je še povedal, gre za izjemno zahteven projekt predvsem zaradi njegovega obsega in ne toliko po strokovni plati, saj so jim dela, ki jih izvajajo, dobro poznana. Hudolin tudi ocenjuje, da so trenutno na 75 odstotkih realizacije.
Zunanjost je po njegovih besedah skoraj končana. Čakajo le še, da gradbeniki zaključijo dela, vezana na statično sanacijo stavbe in da za njimi pročelje zaključijo še sami. Prav tako so končali z restavriranjem stavbnega pohištva, tako tistega, ki je vgrajeno, kot tistega, ki so ga ob začetku prenove demontirali in ga morajo sedaj le še zmontirati nazaj. Končali so tudi dela v veliki in mali dvorani, ko bodo svoje delo končali gradbeniki, se bodo preselili na stopnišče, nato pa jih čaka še nekaj manjših del po vseh ostalih prostorih.
Zamisel za gradnjo palače Narodnega doma se je porodila po Vižmarskem taboru, ko so napredna slovenska športna in kulturna društva zbrala sredstva za gradnjo. Gradili so jo po načrtih Františka Edmunda Škabrouta in odprli leta 1896. V pritličju palače je delovala telovadnica društva Sokol, v prvem nadstropju so bili velika prireditvena dvorana in prostori društev. Narodna galerija se je v stavbo vselila leta 1927. Leta 1993 je bila zgrajena nova stavba po načrtih Eda Ravnikarja, leta 2001 pa vmesni trakt po načrtih Jurija Sadarja in Boštjana Vuge.
Vrednost celotne investicije prenove je skoraj 13,5 milijona evrov, sredstva pa so zagotovljena v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013.
