Na premieri v ljubljanskem Kinu Komuna, na kateri je bila skoraj vsa filmska zasedba, smo filmske režiserske zvezde povprašali, kaj je zanje »idiotsko«, v vseh odtenkih te besede. Režiser filma Matteo Oleotto pravi: »Sovražim korporacije, ki pridejo v lepo, neokrnjeno naravo in v njej zgradijo grozljive spomenike potrošništva, velike nakupovalne centre.
Idioti pa so predvsem politiki, ki bi morali skrbeti in se bojevati za lepše življenje soljudi, skrbijo in bojujejo pa se le zase in za svoje privilegije ter denar. V Italiji je 'zmagovalec' Silvio Berlusconi.« Jan Cvitkovič se v zadnjem času izogiba idiotom: »Mi, ki smo v življenju videli, doživeli in tudi delali veliko neumnosti, smo sčasoma razvili instinkt, da se jim izognemo.
Največ jih je med politiki, ki vodijo našo državo, in čeprav se zdi, da smo v trenutnih razmerah idioti in poraženci mi, običajni ljudje, bo na koncu prej ali slej nasprotno.« Za Barbaro Pio Jenič je idiotsko, da »na eni strani nekateri nimajo denarja za hrano, na drugi strani pa število bogatašev narašča.
In slednji, ki imajo sredstva in moč, ne pokažejo nobene odgovornosti in ne naredijo nič, da bi se stanje popravilo.« Neda Rusjan Bric se trudi, da bi idiotske stvari, ki »jih je milijon«, takoj odmislila: »Ne vem, kje smo zapravili vse, kar smo imeli. Nisem jugonostalgik, dvajset let sem verjela v to državo, ampak zdaj gledam otroke, stare 30 in več let, ki so brezposelni. To je grozovito.
Da ne govorim o umetnikih. Stanje, ki so ga ustvarile vladajoče elite, je idiotsko, vendar so te iste zase delale zelo pametno.« Tudi Dejan Babošek ob besedi idiotizem najprej pomisli na politiko, »na primer na to, ko se je odzvala na predlog zakona o konoplji. Po svetu jo legalizirajo in so jo dali v medicinske namene, pri nas pa je prav nasprotno.
