Ko vlagatelji v vzajemne sklade slišijo besedo "recesija" in dnevne novice kažejo padanje cen delnic ter, ko posledično padajo tudi vrednosti delniških skladov, se med vlagatelje razvname čredni nagon bega na varno.
Strahovi pred nadaljnjimi padci in naraščajočimi izgubami vlagatelje dobesedno »preženejo« iz delniških skladov in jih »vabijo« v obvezniške ali v sklade denarnega trga. In začne se tako imenovani beg na varno. Ta beg je lahko učinkovita taktika za vlagatelje, ki niso naklonjeni tveganju, saj bežijo iz delnic oziroma delniških skladov zaradi domnevne varnosti sveta naložb s fiksnim donosom - to so obvezniški in denarni skladi. Obvezniški skladi se v težkih tržnih razmerah, kot je recesija, navado bolje odzivajo kot delniški skladi. Ko pride do gospodarske upočasnitve ali celo do recesije prevladuje modrost, da morajo vlagatelji zmanjšati izpostavljenost do delniških naložb in se usmeriti k naložbam s fiksnim donosom. To je lahko pametna poteza, vendar ne poskušajte časovno taktizirati na način, da zapustite delniške naložbe, ko mislite, da se rast upočasnjuje, in da začnete na veliko vlagati v obvezniške naložbe. Namesto tega imejte že v osnovi raznovrsten portfelj z mešanico obvezniških in delniških naložb (skladov), da boste lahko kos kakršnim koli izzivom, s katerimi se sooča gospodarstvo, ne da bi vaše premoženje utrpelo velik udarec. Najpomembnejša stvar, ki jo morate storiti, če ugotovite, da ste na t. i. medvedjem trgu je, da ostanete mirni ter ne delate večjih sprememb pri vaših naložbah. Strah in pohlep sta najhujša sovražnika vlagatelja.
Oktobra leta 2008, ko so trgi po vsem svetu strmoglavili, je legendarni vlagatelj Warren Buffett v New York Timesu napisal komentar z naslovom "Kupujte ameriško. Jaz sem." V komentarju je zapisal: »Če imate denar za vlaganje v delnice, je najboljši čas za to takrat, ko vsi drugi mislijo, da bo konec sveta. Če nimate denarja za vlaganje, vendar ga tudi dodatno ne potrebujete za plačilo računov, ne prodajte svojih delnic. Celo tisti, ki so blizu ali so že v pokoju, bodo lahko počakali nekaj let, da se vmesne nerealizirane izgube njihovih naložb povrnejo.«
Preprosto pravilo, ki narekuje nakup delnic in delniških skladov, kot pravi Warren Buffett, "bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni." In vsekakor je strah zdaj zelo razširjen in zajema celo izkušene vlagatelje. Seveda imajo vlagatelji prav, da so previdni, toda strahovi glede dolgoročne blaginje številnih zdravih podjetij nimajo smisla. Ta podjetja kratkoročno lahko »trpijo« zaradi slabših dobičkov, kot so v preteklosti vedno. Toda večina velikih podjetij bo čez pet let in več ponovno postavljala nove rekorde v dobičkih. V času medvedjega trga delnice v povprečju izgubijo 36 %. V času bikovskega trga pridobijo 114 %. Za to je vredno biti potrpežljiv.
Medtem ko obvezniški skladi in podobne konservativne naložbe v težkih časih izkažejo svojo vrednost varnega zatočišča, pa vlaganje v te oblike ni prava strategija za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno rast. Vlagatelji tudi morajo razumeti, da varnejša, kot se zdi naložba, manj donosa lahko pričakujejo.
Pomembno je tudi vedeti, da se taktiziranje ali premagovanje trga redko obrestuje. Poskušati časovno določiti trg na način, da prodate svoje delniške naložbe (sklade), preden se njihova vrednost začne zniževati in izkupiček uporabite za nakup obvezniških naložb (skladov) ali drugih konservativnih naložb, nato pa storiti obratno, da z novimi nakupi delniških naložb ustvarite dobiček, ko borza zraste, je zelo tvegana igra. Verjetnost, da boste naredili pravo potezo je zelo majhna ali celo ničelna. Tudi če enkrat dosežete uspeh, verjetnost, da boste to zmago ponavljali znova in znova skozi celotno dobo vlaganja, preprosto ni v vašo korist. Empirične raziskave potrjujejo trditev, da vam taktiziranje preprosto krade donos.
Veliko boljša strategija je že v osnovi raznoliko oblikovan portfelj naložb ali vzajemnih skladov. Pravilno sestavljen portfelj vključuje mešanico delniških in obvezniških naložb (skladov) in tako vlagatelju nudi priložnost za sodelovanje pri rasti delniškega trga, hkrati pa blaži vaš portfelj, ko je borza v zatonu oziroma ko na trg prilomasti medved. Takšen portfelj je mogoče sestaviti z nakupom posameznih skladov v razmerjih, ki ustrezajo vaši želeni razporeditvi sredstev. Sama izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacija sredstev je orodje, ki določa razmerje med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja. Druga možnost pa je, da celotno delo opravite z enim samim skladom, to je, da vlagate v mešani fleksibilni globalni sklad. Lahko je pametna izbira za vsakega vlagatelja, saj prilagaja portfelj razmeram na trgu. Med rastjo delniških trgov investira v delnice, v manj ugodnih razmerah pa premoženje prerazporedi v varnejše oblike naložb, to so obveznice in instrumenti denarnega trga. Zaradi njegove globalne usmeritve in fleksibilnosti zagotavlja stabilen dolgoročen donos, zato ga v portfelj priporočamo kot blažilnik tveganja. Z ustrezno razpršitvijo med različne naložbene razrede si lahko vlagatelj dolgoročno zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo finančnega premoženja in tveganjem, ki je povezano s tovrstnim premoženjem.
Osebni arhiv
