Borzni trgi se trenutno nahajajo v turbulentnih časih. Nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Ta negotovost pa močno vpliva na reakcije vlagateljev, ki ne vedo, kako naj se obnašajo oziroma odreagirajo na velika borzna nihanja. Poraja se jim vprašanje ali naj ostanejo ali naj zapustijo borzni trg?
Razlogov za zadnje padce borznih tečajev je več. Na prelomu iz leta 2021 v 2022 so bila v ospredju nad borznimi aktivnostmi zaprta gospodarstva zaradi covida, predvsem na Kitajskem, tem ustrezna ozka grla pri dobavi in zaskrbljenost glede morebitne vojne v Ukrajini. Letos februarja je vojna postala resničnost. Zaskrbljenost glede manjkajoče dobave zemeljskega plina se širi, cene energije pa dosegajo rekordne ravni. Prav tako so težave v dobavnih verigah čedalje hujše, inflacija pa narašča in narašča. Po vsem svetu morajo posredovati centralne banke. Ameriška centralna banka vedno bolj zvišuje obrestne mere. In tudi v območju evra se zdaj končuje dolgoletna politika nizkih obrestnih mer. Naraščajoče obrestne mere običajno povzročajo težave delniškim trgom, kar posledično povečuje stroške naložb za podjetja – to je še posebej opazno pri obrestno občutljivih podjetjih, kot so tehnološka podjetja, ki so pogosto zelo zadolžena. Odplačilo dolga podjetje stane več, kar zmanjšuje stopnje dobička.
Trenutne razmere so vse prej kot udobne, vendar stanje ni nič kaj posebnega v primerjavi s krizami, ki so prizadele borzne trge v preteklosti. V zadnjih sto letih je prišlo do številnih manjših ali večjih borznih zlomov. Vsem tem krizam je bilo skupno eno: pokazalo se je, kdo je dober vlagatelj – in da se vsaka kriza konča. Borze okrevajo tudi po hudih padcih tečajev, vendar faza okrevanja včasih traja manj, včasih pa več časa.
Vlagatelji, ki še nikoli niso bili aktivni na borzi, se ob velikem padcu tečajev počutijo grozno. Ne vedo, kako naj odreagirajo in marsikdo ne more gledati, kako se vrednost njegovega premoženja manjša. In ko tako nemočno opazujete borzno dogajanje, v vas pogosto vre jeza in želite okriviti za zmanjšanje svojega premoženja kar svojega finančnega svetovalca, ker vas ni prej opozoril na padec tečajev. V tem primeru vaša jeza zadene napačno osebo. Nihče ne more napovedati natančnega časa padca borznih tečajev. Če ste dolgoročni vlagatelj morate vedeti, da so tudi padci normalni del borznega dogajanja.
»Na borzi ne zvoni«, pravi borzni pregovor. Nihče te ne opozori, ko gredo tečaji navzdol. Strokovnjaki so pogosto prav tako kot zasebni vlagatelji, ujeti nepripravljeni. Če bi lahko upravljavci skladov napovedali padce tečajev, potem nihče ne bi imel izgube na borzi. Vendar se trudijo po najboljših močeh upravljati premoženje vlagateljev in jim prav tako kot posameznikom ne uspe uloviti borznega vrha in dna.
Vlagateljem svetujem, da v teh turbulentnih časih ostanejo čim bolj mirni. Verjamem pa, da je to v praksi težko upoštevati. Veliko lažje bo tudi, če svoje nakupno vedenje avtomatizirate. Ker ne moremo predvideti, kako se bodo gibali tečaji v prihodnje, je dobro vsak mesec redno vložiti določen znesek denarja na borzne trge. Za ta namen so zelo primerni mesečni varčevalni načrti v vzajemne sklade, ki vas ne prisilijo, da ves čas spremljate gibanje tečajev. Za to poskrbijo upravitelji skladov, ki vsak dan budno spremljajo dogajanje na borzi ter se ustrezno odzovejo.
Zelo pogumni vlagatelji pogosto izkoristijo padce tečajev za poceni nakupe. S čustvene plati je to seveda težko, kajti tudi mediji imajo v teh časih veliko več negativnih novic. A vendar se na borzi trguje s prihodnostjo in vsake krize je enkrat konec. Če sledite borzni modrosti: »Kupuj, ko topovi donijo«, je to pogosto poplačano. Kajti velja, da je vsakemu borznemu zlomu sledila stalna faza okrevanja. Kdaj pride do faze okrevanja pa v danem trenutku, ne ve nihče.
Če denar vlagate, torej na delniške trge bodite previdni, redno investirajte in ohranite trezno glavo, saj lahko ob močnih padcih tečajev kupujete veliko ceneje kot običajno. Skratka, zdaj je pravi čas, da izkoristite priložnosti, ki vam jih ponujajo delniški trgi.
Osebni arhiv
