Boštjančič je pojasnil, da je bilo v proračunu za letos predvidene približno 330 milijonov evrov proračunske rezerve, a je prejšnja vlada s številnimi ukrepi, ki jih je sprejemala po potrditvi proračuna, ustvarila za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti.
Na to, da je letošnji proračun neuravnotežen, so po njegovih besedah največ prispevali protikoronski paketi in drugi ukrepi prejšnje vlade. "Izdatki iz desetega protikoronskega zakona so presegli celotno proračunsko rezervo," je poudaril in naštel še energetske vavčerje za gospodinjstva, digitalne bone in zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ v prejšnjem sklicu potrdil brez virov financiranja.
"Ob nastopu te vlade je bila proračunska rezerva prazna, računi iz ukrepov prejšnje vlade prihajajo še danes in bodo še prihodnje mesece, zato ni druge možnosti kot rebalans," je dejal in dodal, da so se močno spremenile gospodarske in geopolitične razmere, predvsem na področju cen energije. Zato sedanja vlada sprejema ukrepe za čimbolj nemoteno oskrbo z energijo.
Z rebalansom se predvideva okoli 14,6 milijarde evrov odhodkov, kar je dobrih 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Letošnji prihodki naj bi bili glede na potrjeni proračun v višini okoli 11,5 milijarde evrov višji za približno milijardo evrov, kar je povezano tudi z visoko inflacijo. "Proračunski primanjkljaj bo tako kljub rasti odhodkov ostal v predvidenih okvirjih in bo znašal nekaj več kot dve milijardi evrov," je povedal minister.
Z DDV regulacija cene
Na očitke nekaterih, da je poraba v rebalansu prenapihnjena, je državna sekretarka Saša Jazbec odgovorila, da je letos na razpolago še denar, približno milijarda evrov, iz pretekle evropske finančne perspektive. "Ker je v interesu države, da počrpamo ves denar iz evropske finančne perspektive 2014-2020, smo z resorji tako oblikovali meje odhodkov," je navedla.
Očitki se pojavljajo tudi na znižanje DDV na energente. "Vlada je to naredila zavestno, in sicer tam, kjer bomo regulirali ceno. DDV je res najvišji priliv v proračun in poseg v ta vir je pereč; a glede na izjemno zahtevne razmere na področju energentov smo se odločili, da reagiramo hitro. Gre za začasno znižanje do konca pomladi 2023. Upam, da bodo razmere na trgu takrat boljše in da bomo DDV lahko vrnili nazaj," je povedal minister.
Boštjančič verjame v uravnotežen proračun, kar pa se letos in tudi v letu 2023 zaradi izredno zahtevnih razmer na trgu energentov še ne bo zgodilo. "Ne pristajam na to, da se navadimo živeti s primanjkljajem, saj je dolgove treba vrniti," je zatrdil. V preteklosti zaradi nizkih obrestnih mer to vprašanje ni bilo tako v ospredju, a sedaj je zadolževanje vse dražje, je dejal.
Žal mu je, da letos primanjkljaj ne bo nižji od dveh milijard evrov, kar bi se glede na razmeroma ugodne covidne razmere v prvi polovici leta in visoko inflacijo lahko zgodilo. Na očitke nekaterih, da bi se to ob visoki gospodarski rasti moralo zgoditi, pa je odgovoril, da je višina rasti relativna. Po njegovem je treba upoštevati to, kakšen je bil padec pred tem, in upoštevati 4,6 milijarde evrov visoko porabo države za boj proti covidu.
Za leto 2023 je navedel veliko negotovost, povezano z energetsko krizo. "Stanje je negotovo, trgi reagirajo zelo nenavadno, v ozadju so tudi močni špekulativni posegi in vlada bo naredila vse, da bo to omilila," je dejal in dodal, da pa ukrepi na energetskem področju, ki bodo negativno vplivali na proračun, "ne bodo krinka za določene druge ukrepe, ki z energetsko krizo nimajo povezave".
