Vojna v Ukrajini je na eni strani povzročila, da sta se pri vlagateljih na delniških trgih po vsem svetu, naselila nemir in negotovost, kar sovražijo. V nevarnosti sta naša varnost in blaginja. Na drugi strani pa sankcije, ki jih je proti Rusiji uvedla Evropska unija, vplivajo na energetski, finančni in prometni sektor, oskrba s surovinami pada, kar dviguje cene in inflacijo.
Profimedia
/
Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka
V tej poplavi negativnih novic se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj narediti s svojimi naložbami.
Prva stvar, ki jo morate storiti, je, da ohranite trezno glavo in imate razpršen portfelj. Pri 91 letih ima investicijska legenda Warren Buffett veliko izkušenj s krizami, zato je vredno upoštevati njegova priporočila.
Zelo znan je njegov rek, ki pravi: "Bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepni, ko se drugi bojijo". Zanj je značilen nasproten pristop k trgovanju, ko vlagatelji panično prodajajo, on pa poceni kupuje. To bo storil tudi, če vojna v Ukrajini preraste v novo hladno vojno ali celo tretjo svetovno vojno. Ena stvar, o kateri je Buffet prepričan, je, da bi se vrednost denarja ob izbruhu večje vojne zmanjšala. To se je zgodilo med praktično vsako vojno, zato bi bilo imeti denar zadnja stvar, ki bi si jo lahko želeli med vojno.
Buffett je svoje prve delnice kupil pri komaj 11 letih, in sicer spomladi 1942, ko je bila druga svetovna vojna v polnem teku. Če bi takrat vložil enak znesek v zlato, bi imel zdaj bistveno manj kot z naložbo v indeks S&P 500. Delnice so na dolgi rok veliko boljša naložba kot zlato. Vse, kar je bilo takrat treba storiti, je bilo verjeti, da bo ameriško gospodarstvo premagalo trenutne težave in okrevalo.
Borza je vedno korak pred svetovnimi dogodki
Zgodovinsko gledano so borze pred izbruhi vojn vedno padle, nato pa so se pogosto opomogle. Negotovost, kaj se bo zgodilo, povzroča več nemirov kot dejanski izbruh vojne.
V prvih šestih mesecih po izbruhu prve svetovne vojne je vodilni ameriški indeks Dow Jones padel za več kot 30 odstotkov. Posledično je bila borza celo zaprta za pol leta, podobno kot se trenutno dogaja v Rusiji. Nič ni delovalo. Dow Jones se je nato samo leta 1915 povečal za skoraj 90 odstotkov, do konca vojne leta 1918 pa za več kot 40 odstotkov. Dow Jones je dosegel celo dobiček med drugo svetovno vojno. Leta 1945 je bil Dow Jones za celih 50 odstotkov višji kot leta 1939.
Borza je vedno pred svetovnimi dogodki in se odziva na morebitne prihodnje scenarije. To je bilo mogoče videti tudi na primeru koronakrize pred dvema letoma, ko so strmoglavili tečaji delnic za več kot 30 odstotkov. Takrat še nihče ni mogel slutiti, kakšne gospodarske posledice bo koronakriza zares imela na svet. Toda na borzah je že vladala panika. Predvsem institucionalni vlagatelji se na takšne novice hitro odzovejo, na veliko prodajo delnice in tako sprožijo verižno reakcijo. Nato panično odreagirajo še zasebni vlagatelji.
Prihodnji razvoj je zato vedno vključen v ceno delnice. Konec koncev, ko vlagamo, se osredotočamo na prihodnost in ne na preteklost
Kako naj se torej vlagatelji in varčevalci odločijo v teh kriznih razmerah?
Vlagatelji na delniških trgih naj ostanejo mirni in naj ne reagirajo panično. Strah in pohlep na borzi nista dobra svetovalca. Kdor sredi krize proda svoje vrednostne papirje, bi lahko zamudil nov vzpon na borzi. Če imate na razpolago dolgoročno naložbeno obdobje, lahko padce na delniških trgih vidite celo kot priložnost. Eno najpomembnejših pravil pri vlaganju je, da so naložbe čim bolj razpršene, na primer v delnice, vzajemne sklade, zlato, nepremičnine itd. Namesto vlaganja v številne posamezne delnice, so naložbe v globalne delniške trge idealne za široko diverzifikacijo in so osnova portfelja vrednostnih papirjev.
Kdor mesečno varčuje v vzajemnih skladih, naj varčuje naprej. Če pa še niste varčevalec na delniških trgih, pa je zdaj vsekakor smiselno razmisliti o tem koraku. Pri mesečnem varčevanju pride do tako imenovanega učinka povprečnih stroškov, če na primer redno vlagate določen znesek v delniške naložbe prek varčevalnega načrta, boste dobili v času krize, torej ko tečaji padajo, več enot za svoj kapital. Dolgoročno se bodo oblikovale povprečne nakupne cene in se vam ni treba spraševati, kdaj je idealen čas za vstop ali izstop.
Če ste dolgoročni vlagatelj, vam torej v kriznih razmerah ni treba storiti ničesar. Morda bi bilo bolje izkoristiti trenutek, da ponovno razmislite o lastni naložbeni strategiji in preverite ali se vaš delniški portfelj ujema z vašim profilom tveganja.
Osebni arhiv
