Po podatkih IFO Inštituta za ekonomske raziskave je mednarodno trgovanje z blagom v vsej Evropi doseglo vrh. Posledica globalnega poslovanja v povezavi z digitalizacijo je tudi večji delež tujih kupcev in posledično tudi večji delež mednarodnih terjatev. V letu 2018 so evropska podjetja kupcem v tujini povprečno izdala 14 % vseh računov (leto prej 12 %). Z 39 % izdanih računov v tujino trenutno vodi Slovenija, sledita ji Danska s 25 % in Nemčija z 22 %, nato Velika Britanija z 11 % in Francija z 10 % izdanih računov v tujino. To je le nekaj izsledkov raziskave skupine EOS Evropske plačilne navade 2018, v katero je bilo vključenih 3.400 podjetij iz 17 držav.
Vsako četrto evropsko podjetje pričakuje porast mednarodnih računov
Po raziskavi skupine EOS vsako četrto evropsko podjetje (25 odstotkov) pričakuje, da se bo število mednarodnih računov v naslednjih dveh letih znatno povečalo. A to ne pomeni nujno, da so tuje stranke manj zanesljive od domačih kupcev. Kar 26 % anketiranih evropskih podjetij, ki imajo mednarodne terjatve, meni, da tuji kupci pogosto plačujejo bolj redno kot domači kupci. Še vedno pa je 16 % prepričanih, da tuje stranke zamujajo s plačili bolj pogosto kot domače. V državah, ki so največje izvoznice, kot je recimo Nemčija, so trgovinski odnosi z drugimi državami še posebej močni. Tako v Nemčiji več kot 37 % vprašanih predvideva, da se bo število tujih terjatev povečalo do leta 2020. Enako mnenje vlada v Sloveniji.
Podjetja potrebujejo strokovno znanje za obravnavanje poznih plačnikov v tujini
"Sodelovanje z zunanjim izvajalcem storitev pri upravljanju mednarodnih terjatev je lahko ključnega pomena v prihodnosti. Strokovnjaki za upravljanje terjatev poznajo pravni sistem v posamezni državi in imajo lokalne strokovnjake. S tem se med drugim izognemo tudi jezikovnim oviram,« pravi Natalija Zupan, direktorica podjetja EOS KSI, ki je del skupine EOS. Pri upravljanju terjatev v tujini je veliko podrobnosti, ki lahko bistveno vplivajo na uspešno izvedbo postopka in izterjavo. »V nekaterih državah je na primer treba imeti lokalno pravno pomoč, račune in pogodbe pa je treba prevesti v jezik države. Le tako so terjatve veljavne,« še dodaja Zupanova.
V mnogih državah v Evropi tuji kupci predstavljajo velik delež posla. Tako kot domači kupci tudi tuji lahko zaostajajo pri plačilih. Med evropskimi državami ima največji delež mednarodnih strank, ki ne plačujejo pravočasno, Nemčija, in sicer 32 %. Med državami vzhodne Evrope, ki imajo težave z neplačili, je tudi Slovenija. Kar 21 % slovenskih podjetij pravi, da tuji kupci bolj pogosto zamujajo s plačili kot domači. V nasprotju s Slovenijo ima večina podjetij v vzhodni Evropi skoraj izključno dobre izkušnje z mednarodnim poslovanjem. V povprečju jih je 30 % navedlo, da se z zamudo plačujejo bolj domači kupci kot tuji kupci.
EOS KSI je eno izmed vodilnih podjetij za izterjavo dolgov v Sloveniji. Kot del skupine EOS že 19 let gradijo zaupanje, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, uspešnost in transparentnost poslovanja. Z znanjem in izkušnjami vedno poiščejo dolgoročne rešitve za uspeh svojih strank doma in v tujini.
Skupina EOS sodi med vodilne mednarodne ponudnike finančnih storitev. Specializirani so za upravljanje in odkup zapadlih terjatev. Svojim 20.000 strankam v 26 državah s pametnimi storitvami zagotavlja finančno varnost. Razvejana mednarodna mreža s 7.500 zaposlenimi v 60 podružnicah ima partnersko mrežo v več kot 190 državah, kjer zagotavljajo najsodobnejše rešitve upravljanja terjatev. Pomembnejše panoge so bančništvo, komunalne storitve, nepremičnine in e-poslovanje. Za več informacij obiščite: https://si.eos-solutions.com/.
Raziskava EOS Evropske plačilne navade
EOS je v sodelovanju z neodvisnim inštitutom za tržne raziskave Kantar TNS (prej TNS Infratest) lani izvedel telefonsko raziskavo o plačilnih navadah med 3.400 podjetji in 17 evropskimi državami. Po 200 podjetij z letnim prometom več kot pet milijonov evrov v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Belgiji, Avstriji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Rusiji, Grčiji, na Danskem, Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem je odgovarjalo na vprašanja o lastnih izkušnjah s plačili, gospodarskem razvoju v svojih državah in upravljanjem terjatev. Raziskava je bila izvedena že 11. leto zapored.
