Novice Svet24

Osebni arhiv

In ker so lahko nihajnosti na delniškem trgu zelo izrazite v večini negativno vplivajo na odločitve vlagateljev, saj delujejo psihološko. In v takšnih trenutkih se ljudje pogosto odzovejo zelo čustveno in hitro. Vam je znano? In ob izrazito negativnih pa tudi ob izrazito pozitivnih novicah ljudje sprejemajo čustvene odločitve, največkrat seveda napačne. Prav čustvo strah, ki nam omogoča preživetje, navadno pri vlagateljih povzroči, da sprejmejo odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč izgubo. Danes vam bom pojasnila, kako lahko investiranje ter varčevanje, ki temelji na pravilih, prispeva k boljšemu končnemu rezultatu vaše investicije.

Kako se obnašajo vlagatelji?

Eden starih rekov in preverjenih pravil, ki veljajo na znamenitem Wall Streetu pravi: »Buy low and sell high« oziroma »Kupuj poceni in prodajaj drago!« Kljub temu se v večini vlagatelji odločajo ravno obratno. Zakaj?

Iz t. i. »pregretega« trga se je težko umakniti. Ko je navdušenje vlagateljev visoko, vre optimizem saj delniški trg ponuja »lepe donose«. Po drugi strani pa je težko zaupati trgu ter biti optimist v času ko vrednosti padajo, ko so vsi negativni. Pomislite samo na zadnjo finančno krizo, ki je trajala skoraj leto in pol in je svetovni delniški indeks oklestila za polovico. Bi se v danem obdobju opogumili in začeli z investiranjem v delniški trg? Danes bi zagotovo lepo želi.

Naše slabe odločitve še posebej, ko so pogoji na trgu povsem negotovi, proučujejo tudi vedenjski ekonomisti. Ne glede na vse si moramo priznati, da se naše misli z nami neprestano »igrajo«. In velikokrat se zato odločamo v trenutku ali po intuiciji, ki pa je lahko napačna. Toda v razmerah, za katere je značilna kompleksnost in negotovost smo nagnjeni, da pademo po vpliv predvidljivih pasti. In kako se temu izogniti? Pri vašem odločanju in investiranju morate uvesti disciplino in sicer tako, da odločanje predate v roke strokovnjaku. Tako se izognete neracionalnim odločitvam in tako dolgoročno prispevate k boljšemu končnemu rezultatu. To lahko naredite na dva načina.

Dolgoročno investiranje

Prvi način je, da se za dolgoročno investiranje oziroma varčevanje odločite na mesečni ravni in izberete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega investiranja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vlaganja skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko izognete čustvenim, prenagljenim kot tudi nepravilnim odločitvam pri prodaji svoje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga. Pri mesečnem varčevanju kupujete tudi, ko vrednosti padajo. V tem primeru vlagatelji kupujejo ceneje in si tako nižajo oportunitetno izgubo, ki bi jo utrpeli pri investiranju z enkratnim vložkom. Z metodo povprečnega stroška lahko zavarujejo svoj sedanji portfelj, ki ga dosegajo z discipliniranim okvirjem za varčevanje.

Enkratno ali občasno investiranje

Drugi način pa je enkratno ali občasno investiranje ob pomoči orodja, ki temelji na kontrolnih seznamih ali algoritmih, ki so jasno in vnaprej opredeljeni postopki, ki lahko vlagatelje rešijo pred največjimi napakami. Ta orodja pomagajo strukturirati in poenostaviti dogajanja na trgih, ki velikokrat prevzamejo povprečnega vlagatelja. Vendar tudi tukaj velja prvo in osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. In preden se vlagatelj za posamezno naložbo odloči, mora ob pomoči finančnega svetovalca dobro preučiti tveganje, ki ga ta prinaša.

In kaj je algoritem? Je serija izračunov po predpisanem naboru pravil. Algoritmi, ki jih t. i. robo-svetovalci uporabljajo, sprejmejo avtomatiziran pristop investiranja, ki pomeni še korak dlje v investiranju, saj izloči človeški faktor odločanja. Investiranje ob pomoči programa, ki deluje na podlagi t. i. umetne inteligence, vam pomaga implementirati drugo ključno pravilo investiranja in to je periodično uravnoteženje vašega portfelja. Prav to je ključno za doseganje želenega dolgoročnega donosa in je orodje za zaščito vaše naložbe pred visoko volatilnostjo ali nihajnostjo na način, kjer se vam prerazporedi portfelj s prenosi med različnimi vzajemnimi skladi (delniški, mešani, obvezniški in denarni) v sladu z dogajanjem na kapitalskem trgu.