Dodatna pokojnina

To je najdražja stvar, ki jo boste v življenju kupili

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka
15. 5. 2017, 16.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Dejstvo, da se višina pokojnin znižuje, nam mora biti v opozorilo, da se predramimo iz sanj in že sedaj sami poskrbimo za svoj boljši jutri.

Profimedia
Prijaviteljici so na Dursu ponujali 5000 evrov »nagrade«, če ...

Če pogledamo statistiko ta pravi, da smo imeli leta 1992 približno 450.000 upokojencev in smo za pokojnine namenili 11,41 odstotni delež bruto domačega proizvoda. Dvajset let kasneje je bilo upokojencev že skoraj 600.000. Delež za njihove pokojnine se je znižal na 11,6 odstotka. Jasno je torej, da se višina pokojnin znižuje. Ne preseneča torej, da starostna pokojnina dosega samo še 61 odstotkov povprečne slovenske plače. V samo desetih letih se je razmerje znižalo za skoraj 10 odstotkov. Prav to nam mora biti v opozorilo, da se predramimo iz sanj in že sedaj sami poskrbimo za svoj boljši jutri.

Prepričanje, da bo država poskrbela za pokojnine, se vse bolj kaže kot napačno ali iluzorno. In prav takšno mišljenje je še vedno globoko zasidrano v ljudeh, ki verjamejo, da jim bo država dala dobre pokojnine. Ob tem je zelo pomembno dejstvo, da se nam kakovost življenja izboljšuje in pozabljamo, da se nam podaljšuje življenje. Prav tukaj je srž težav, saj bodo lahko ljudje, zaradi vedno daljše življenjske dobe, 20 ali celo 30 let odvisni od prihrankov, ki si jih bodo ustvarili v delovno aktivni dobi.

1.000 EUR bi čez 30 let, ob dvoodstotni inflaciji, imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot danes

Ob nižji plači pa bomo prejemali tudi nižjo pokojnino. Kljub temu vas to ne sme odvrniti od možnosti varčevanja. Ravno obratno, že sedaj lahko sami poskrbite za bolj brezskrbno življenje na stara leta. Leta namreč tečejo zelo hitro… Kot sem že pred časom pisala, lahko z manjšimi mesečnimi zneski, na primer od 30 do 50 EUR, ki jih počasi in preudarno iz meseca v mesec skozi daljše časovno obdobje varčevanja investirate in vlagate v na primer vzajemne sklade, na koncu privarčevani zneski odlično prispevajo k dodatku ob pokojnini. In če se vsak dan odpovemo eni kavici v kavarni ali mogoče opustimo slabo navado, kot je kajenje, kaj hitro zberete dodatnih od 30 do 50 EUR na mesec namenjenih za varčevanje, ki jih prej mogoče ni bilo možno »najti«.

Zavedati se moramo tudi ene težave, in to je dolgoročni vpliv inflacije na vašo denarnico in tudi na izbrano obliko varčevanja. Zato je potrebno pri svojih varčevalnih načrtih upoštevati potencialno realno donosnost, torej donosnost znižano za inflacijo. Treba se je zavedati, da bi 1.000 EUR čez 30 let ob dvoodstotni inflaciji imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot danes. To je tudi eden glavnih razlogov, da morate varčevanje razpršiti na vse naložbene razrede (delnice, obveznice in denar) in da varčevanje le v nogavici ni najbolj obetavno, saj ga skozi leta najeda inflacija, ki zmanjšuje kupno moč privarčevanega denarja hranjenega doma. Prav tako bi z varčevanjem le na banki, zaradi nizkih obrestnih mer, ki v določenih obdobjih, kot na primer sedaj, ne pokrivajo niti inflacije, skozi leta izgubljali na realni vrednosti privarčevanih sredstev. To pomeni, da bi za isto vrednost v prihodnosti, lahko kupili precej manj.

Kdaj torej začeti z varčevanjem?

Ljudje navadno prepozno začno razmišljati o svoji pokojnini in kako jo želijo preživeti. Tukaj predvsem mislim na zmožnost ohranjanja življenjskega standarda tudi po upokojitvi. In ker ne razmišljajo o tem, začno prepozno varčevati za pokojnino. Prednost dajejo drugim stvarem, kot so na primer novo pohištvo, različna oprema, avtomobil, stanovanje ali drugo. Večina se jih ne zaveda, da bo najdražja stvar, ki jo bodo v življenju kupili, prav dodatna pokojnina. Kljub vsemu pa nikoli ni prepozno, le zavedati se moramo, da prej kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.

Z odločitvijo, da danes zapravite 50 evrov, zavržete možnost, da jih v pokoju zapravite 380

Pa poglejmo, kakšen znesek se lahko privarčuje, če nam do upokojitve preostane 15 oz. 25 let in mesečno vplačujemo ter ob tem varčujemo 50 EUR v varčevalni paket skladov, kjer je povprečni pričakovani letni donos 7 odstotkov. Skupni vplačani znesek po 15 letih bi znašal 9.000 EUR, ob tem bi skupna privarčevana vrednost znašala 16.988 EUR. Skupni vplačani znesek po 25 letih bi znašal 15.000 EUR, ob tem bi skupna privarčevana vrednost bila 39.373 EUR. Dejstvo je in kot je ugotovil že Albert Einstein, da je obrestnoobrestni račun ena najmočnejših sil v vesolju. Iz 50 EUR pri 7 % realni donosnosti, kar je dosegljiva raven za delniške naložbe, v 30 letih nastane realnih 380 EUR. Drugače povedano, z odločitvijo, da danes zapravite teh 50 evrov, zavržete možnost, da jih v pokoju zapravite 380. In tu se skriva rešitev za vaš boljši jutri. Tudi 50 EUR mesečno, ki bi jih namenjali za varčevanje skozi daljše obdobje, lahko v veliki meri že sedaj prispevajo k dodatku ob pokojnini.

Pljunite v roke in začnite že sedaj varčevati za dodatno pokojnino, sicer boste finančno breme ne le državi, ampak tudi svojim otrokom. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da bodo lahko redne in tudi dodatne pokojnine iz drugega stebra izjemno nizke ter zavedajmo se pomembnega dejstva, da se na vsakih 10 let zamujenega varčevanja varčevalni znesek za dosego cilja podvoji. Začnite z varčevanjem že danes!

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, KD Skladi