Bogataj je konec januarja 2017 pri smučanju na Krvavcu zapeljal v snežni žleb, ki so ga v izteku proge pripravili za tekme svetovnega pokala v telemarku. Pri tem je grdo padel in utrpel hude poškodbe glave. Tožilstvo je po preiskavi nesreče leta 2018 vložilo obtožnico zoper tedanjega tehničnega vodjo smučišča Antona Jeriča, ki naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi privedlo do Bogatajeve nesreče. Tožilka Nika Omahen Ušeničnik mu očita, da ni ustrezno izpolnil svoje dolžnosti glede varnostnega pregleda smučišča in zagotovitve ustreznih varnostnih ukrepov, ker ni pravočasno poskrbel za postavitev ločevalne ograje med smučarskima progama 17 in 18, kar je omogočilo oškodovancu, da je zapeljal na zaprto progo in se hudo poškodoval.
"Kot tehnični vodja smučišča je bil obdolženi odgovoren za pravilno pripravo smučišča in zagotavljanje varnosti smučarjev. Njegova malomarnost in opustitev dolžnosti sta prispevala k nastanku nesreče, ki bi se jo s pravilnim izvajanjem nalog lahko preprečilo," je v zaključni besedi izpostavila tožilka. Ocenila je, da so pričanja razkrila številne pomanjkljivosti in nepravilnosti pri delovanju smučišča tistega kritičnega dne. Sodišču je predlagala, da Jeriču za storitev kaznivega dejanja izreče desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. "Glede na resnost kršitve varnostnih predpisov na smučišču je pomembno, da se izreče sankcija opominjevalne narave tudi kot opozorilo drugim upravljavcem smučišč, da morajo dosledno upoštevati predpise in s tem zagotavljati varnost obiskovalcev, da se podoben primer v bodoče več ne pripeti," je izpostavila tožilka.
Danes že upokojeni Jerič in njegov odvetnik Andrej Krašek sta očitke tožilstva v svoji zaključni besedi zavrnila ter izpostavila, da se je nesreča zgodila, ker oškodovanec ni upošteval opozoril nadzornikov in je smučal s preveliko hitrostjo. Hkrati sta zatrdila, da je obdolženec storil vse, kar je bilo mogoče, za zagotovitev varnosti. Jerič je pred začetkom obratovanja osebno pregledal celotno smučišče in delavcem izrecno naročil, da mora tudi na mestu, kjer se je ograja še postavljala, ta biti postavljena pred začetkom obratovanja. Dobil je informacije, da je ograja že skoraj postavljena. Nato pa se je njeno postavljanje zavleklo, ker je v vrtalniku lukenj za stebričke ograje zmanjkalo bencina, česar pa Jerič ni vedel.
Del ograje je tako manjkal, vendar pa so na nevarnost na tem mestu opozarjali trije nadzorniki smučišča. V pravilniku tudi ni določeno, da mora biti območje smučišča ločeno z ograjo, temveč bi morale biti pooblaščene osebe na tem mestu dovolj, je na podlagi mnenja izvedenke za smučarsko stroko navedel Jeričev zagovornik. "Jasno je, da je oškodovanec vedel, da je proga 18 zaprta, pa je kljub temu zapeljal nanjo, čeprav so ga nadzorniki zvočno in z gibi skušali ustaviti in so ga opozarjali na nevarnost," je v zaključni besedi izpostavil Krašek. Dodal je, da je oškodovanec smučišče dobro poznal, da je zavestno prekoračil hitrost in kljub opozorilom namenoma zapeljal na zaprto progo. Pri tem ni bil dovolj previden, da bi opazil novo nastalo oviro.
Sodnica Andrijana Ahačič je po obsežnem dokaznem postopku, v katerem so bili imenovani tudi sodni izvedenci smučarske stroke, fizike in medicine, danes odločila, da Jerič ni kriv očitanega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna. Obramba je z njo zadovoljna, tožilka pa bo o morebitni pritožbi še razmislila. Bogataj in njegova družina zahtevka za odškodnino proti Jeriču ali proti Rekreacijsko turističnemu centru Krvavec nista podala.