Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo (NIJZ) je bilo januarja 2023 v zdravstvu odprtih 1.532.779 naročil za zdravstveno storitev, leto pozneje, natančneje 9. februarja, za katerega so zadnji dostopni podatki, pa 1.494.609.
Zmanjšanje odprtih naročil kažejo tudi podatki za čas od 15. januarja, ko se je začela stavka, do 9. februarja. Medtem pa je bilo v enakem obdobju lani, torej od 15. januarja do 9. februarja 2023, število odprtih naročil zdravstvenih storitev ves čas približno enako.
Podatki tudi kažejo, da je bilo od 15. januarja do 9. februarja letos preklicanih manj naročil zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, in sicer za nekaj več kot 5000. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo namreč preklicanih 58.682 naročil, v enakem obdobju letos pa 53.100, kažejo podatki NIJZ.
Med samo stavko so zdravniki tudi realizirali več naročil kot v enakem obdobju lani. Od 15. januarja do 9. februarja lani je bilo realiziranih 387.959 naročil, v enakem obdobju letos pa 439.757 ali 13,4 odstotka več. Slednje na NIJZ pripisujejo večjemu številu naročil, ki so v tem obdobju imela okvirni ali točen datum.
V enakem obdobju je bil v lanskem letu sicer v veljavi ukrep enega od interventnih zakonov, sprejetih v času ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je izvajalcem v javni zdravstveni mreži omogočil plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Ker ukrep ni prinesel želenih učnikov, so ga lani poleti spremenili tako, da so po realizaciji plačane le določene zdravstvene storitve. V letošnjem letu pa nabora storitev, ki bodo plačane po realizaciji, ne bo več določala zakonodaja, pač pa po napovedih uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto.
