V naši medijski hiši smo med drugim pridobili časovno razmeroma svež posnetek – zagotovil nam ga je bralec, ki jo opozoril na njegovo početje –, v katerem 27-letnik na družbenem omrežju TikTok dekle, ki naj bi bilo mladoletno, nagovarja k spolnim odnosom in od nje zahteva, naj mu pošlje svoje gole fotografije. »Pošlji mi nude in naga se slikaj v ogledalu,« je zahteval. »Od blizu slikaj muco in rito,« ji je še rekel in dodal, naj si v spolovilo vstavi dva prsta.
»A blowjob bi mi naredila? Prosim, reci ja,« so besede, ki jih je namenil še nekemu drugemu dekletu. Potem pa: »Lahko fu.... tudi v mojem fordu na zadnjih sedežih, ali pa te dam na havbo in potem porivam.« To je le skromna nabirka njegovih spletnih ogovarjanj, ki še vedno krožijo po družbenih omrežjih in so povod ljudskega zgražanja in preizpraševanja, kako je mogoče, da s fantom policija do zdaj še ni opravila.
Sploh ker so po pričevanjih spletne javnosti o njegovem početju policijo opozarjali že med korono, vključno z mamo ene od deklet, ki jo je ogovarjal in ji pošiljal fotografije svojega spolnega organa, a vseeno ni bilo preiskave oziroma aretacije.
Pritisk javnosti
Zdaj mu je policija – najverjetneje ker se je javnost ob navalu njegovih spornih posnetkov spravila nad njihove elektronske poštne predale – končno stopila na prste in sporočila šokantno vest: osumljen je šestih kaznivih dejanj in 11 poskusov dejanj, povezanih s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem pornografije. Osumljen je tudi pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Gre za 11 mladoletnih deklet, najmlajše med njimi so bile stare komaj 12 oziroma 13 let!
Društvo za nenasilno komunikacijo, ki se ukvarja s preprečevanjem nasilja v družbi, tudi spolnega, meni, da so predkazenski in kazenski postopki »ena od velikih težav pri reševanju problematike nasilja. Menimo, da se mora država tudi zato poslužiti vseh pravnih mehanizmov, da zaščiti žrtve in potencialne žrtve, na primer z izrekom prepovedi približevanja, priporom in drugimi ukrepi.«
Pojasnili so tudi, kaj je spolno nasilje. Po njihovih navedbah so to vsa dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo: »Izjema so otroci, kajti ni nujno, da otrok neko spolno nasilno dejanje razume kot prisilo, pa gre vseeno za spolno nasilje. Spolna zloraba otroka je vsako dejanje osebe, ki z zlorabo odnosa, svojega privilegiranega položaja, moči in vpliva nad otrokom tega prisili ali zavede v spolnost ali dejanja s spolno konotacijo, z namenom zadovoljitve lastnih potreb po nadzoru in moči, lahko tudi z namenom zadovoljitve svojih spolnih potreb.«
Ne obsojajmo jih ...
Izpostavljajo, da je nujno, da se starši z otroki o nevarnostih spleta pogovarjajo že od samega začetka, torej od takrat, ko otrok dobi dostop do interneta. »Tako kot jih opozorimo na nevarnosti v fizičnem okolju in jih naučimo samozaščitnega vedenja, jih moramo naučiti ustreznega vedenja in ustreznih odzivov tudi na spletu. Kadar tudi sami ne vemo dovolj, se lahko obrnemo na organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo na spletu, in pri njih poiščemo informacije. Predvsem pa je pomembno, da imamo z otrokom dober odnos, ki ga gradimo ves čas. Pogovarjajmo se z njim, bodimo mu na voljo, izražajmo zanimanje zanj in za stvari, ki jih ima rad. Otrok naj ve, da nam lahko zaupa in se lahko obrne na nas, če se bo znašel v težavah. Če se to zgodi, je koristno, da se odzovemo umirjeno in neobsojajoče, sicer se bo otrok zaprl ali pa se naslednjič ne bo več obrnil na nas. Ne moralizirajmo in ne obsojajmo ga. Čeprav je morda naredil nekaj, česar ne bi smel (npr. objavil svojo neprimerno fotografijo, poslal neznancu razgaljeno fotografijo …), je bistveno, da ga podpremo v tem, da je prav, da se je obrnil na nas, in ga ne kaznujemo. Pomagajmo mu odpraviti posledice napake oziroma najti strokovno pomoč, če je postal žrtev nasilja ali nadlegovanja,« so pomembne informacije Društva za nenasilno komunikacijo.
Kaj pa naj storijo žrtve nasilja?
Odgovor na to vprašanje je zahteven, osvetljuje društvo: »Vedno se znajdemo v zadregi, ko ponujamo možne ukrepe, ki jih lahko izvede žrtev nasilja ali potencialna žrtev nasilja, saj menimo, da se s tem nanje prelaga odgovornost za ustavljanje nasilja. Nasilje lahko seveda ustavi le tisti, ki ga povzroča, saj ima vsak nadzor le nad svojim vedenjem. Kljub temu seveda lahko uvedemo neke varnostne mehanizme, ki zmanjšajo možnost, da bomo deležni nadlegovanja. Kadar na spletu doživimo nadlegovanje, je prvi korak, da osebo blokiramo in prekinemo z njo vse stike. Ne dodajajmo je med prijatelje ter ne odgovarjajmo na njena sporočila. Nehajmo ji slediti na družabnih omrežjih. Kadar sumimo, da gre za kaznivo dejanje, osebo prijavimo na policijo, kar lahko storimo tudi anonimno, če se ne želimo izpostavljati. Profil prijavimo lastniku omrežja, torej podjetju Meta, X in drugim. Dekletom bi svetovali tudi, naj se obrnejo na odraslo osebo, ki ji zaupajo – to je lahko učiteljica v šoli, sorodnik ali sorodnica ali kdo drug. Lažje je, ko imaš pomoč in podporo odraslih.«
Posnetki zlorab
Žal primer mladega Primorca ni edini iz zadnjega časa. Pretresa tudi vest o osmih osebah z območij Ljubljane, Kranja, Kopra in Nove Gorice, vpletenih v spolne zlorabe otrok. Slovenski kriminalisti so namreč v začetku meseca sodelovali v mednarodni kriminalistični operaciji na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok prek interneta, ki so jo poimenovali Mozaik 2023. Njen cilj je bil identificirati in aretirati osebe, ki uporabljajo spletne forume in aplikacije za pošiljanje sporočil za izmenjavo in distribucijo gradiva o spolni zlorabi otrok. V akciji so sodelovale Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Slovenija, Hrvaška in Madžarska.
Kriminalisti uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave ter sektorjev kriminalistične uprave Ljubljana, Koper, Kranj in Novo mesto so od tujih varnostnih organov in organizacij prejeli podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je več slovenskih državljanov prek interneta pridobivalo in razširjalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok. Na slikah po zdajšnjih ugotovitvah ni slovenskih otrok, niti ne kaže, da bi osumljenci gradivo izdelovali sami.
Bitcoini za plačilo
Kriminalisti so v teku preiskave od domačih in tujih korporacij prejeli podatke za identifikacijo osmih osumljencev, ki so državljani Slovenije. Gre za osumljence z območij policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Koper in Novo mesto. Pet osumljencev od osmih je za izvrševanje kaznivih dejanj plačevalo s kriptovalutami. Šlo je za zneske od 20 do 50 evrov za posamezno transakcijo, ki jih je bilo skupaj devet. Policisti so ugotovili, da gre za več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo mladoletnih oseb.
Policija je v tej operaciji opravila 41 hišnih preiskav pri 39 osumljencih, kjer so zasegli 200 elektronskih naprav. Do zdaj so identificirali in rešili dva otroka, žrtvi spolnih zlorab. Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na medsebojno povezanost osumljencev, vendar bodo s preiskavo ugotavljali tudi to.
