Evropska komisija, Evropski parlamenti in Svet EU, v katerem so zastopane države članice, trenutno razpravljajo o tem, kako naj se EU opredeli glede tega novega in hitro razvijajočega se področja. Evropski parlament je junija potrdil pogajalsko izhodišče o aktu o umetni inteligenci, v katerem se zavzema za njen strožji nadzor. Pravila, ki bodo urejala umetno inteligenco, bi temeljila na ravni tveganja, od česar bi bile odvisne tudi obveznosti ponudnikov in uporabnikov. Parlament je ob tem predlagal tudi kodeks ravnanja, ki bi bil sprva zavezujoč le za velike ponudnike umetne inteligence, ki so večinoma iz ZDA.
Vlade v Berlinu, Parizu in Rimu pa menijo, da ima lahko dajanje konkurenčne prednosti manjšim evropskim ponudnikom negativen učinek, saj bi lahko privedlo do zmanjšanja zaupanja v varnost teh ponudnikov in posledično povzročilo manjše število uporabnikov. Pravila ravnanja in preglednosti bi zato morala biti zavezujoča za vse, so navedli v dokumentu.
Po poročanju Reutersa sprva ne bi uvedli sankcij, sčasoma pa bi za kršitve kodeksa ravnanja vzpostavili tudi sistem kazni.
Nemško ministrstvo za gospodarstvo, ki je skupaj z ministrstvom za digitalne zadeve zadolženo za to vprašanje, meni, da zakoni in državni nadzor ne bi smeli urejati same umetne inteligence, temveč njeno uporabo, dodaja Reuters.
Države po vsem svetu skušajo izkoristiti gospodarske koristi umetne inteligence, vendar razmišljajo tudi o njeni varnosti.
Velika Britanija je v začetku meseca gostila prvi globalni vrh o umetni inteligenci, na katerem so se strinjali, da področje potrebuje nadzor. Pogovore so pospremili tudi pozivi k takojšnjemu ukrepanju, saj da je treba držati korak s hitrim razvojem te tehnologije.
