"Učinkovitost ni zadostna in z njo nismo zadovoljni," je danes na seji odbora DZ za pravosodje ocenil predsednik KPK Robert Šumi. Odbor se je namreč seznanil z letnim poročilom komisije in oceno stanja za leto 2022.
"Na komisiji uspešno izvedemo postopke, nato pa se nič ne zgodi na področju prevzemanja odgovornosti na podlagi pravnomočnih ugotovitev," je v pojasnilo ugotovitvi o nezadostni učinkovitosti dejal Šumi.
Šumi naštel najpomembnejše dosežke lanskega leta
Med pomembnejšimi dosežki lanskega leta je med drugim izpostavil novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in implementacijo zakona o zaščiti prijaviteljev. Novela zakona o SDH, ki zdaj med drugim določa, da osebe, ki kršijo integriteto, ne morejo več zasedati mest v nadzornih svetih ali upravah družb SDH in družb v njihovem upravljanju, v praksi sicer še ni bila preizkušena. Prav tako je prezgodaj za kakršnokoli oceno glede implementacije zakona o zaščiti prijaviteljev, je poudaril Šumi.
Ponovno je izpostavil, da je pri spopadanju s korupcijo ter krepitvi integritete in transparentnosti zelo pomembno medsebojno sodelovanje in odgovornost vseh deležnikov. Družbeno-politični konsenz pa bo potreben tudi pri resoluciji o preprečevanju korupcije, ki je potrebna prenove, je med drugim izpostavil Šumi.
Poziv pristojnim organom
Pozivu komisije, da naj se pristojni organi ustrezno odzivajo na njene pobude in priporočila, se pridružujejo tudi na ministrstvu za pravosodje, je poudarila državna sekretarka Valerija Jelen Kosi. Po njeni oceni ima komisija pomembno vlogo v boju proti korupciji v družbi, pomembno prispeva tudi k zavedanju javnega sektorja o pomenu krepitve integritete ter zavedanju javnosti o pomenu preprečevanja in obsodbe korupcije, "s katero vsi skupaj izgubljamo kot družba," je poudarila državna sekretarka.
Kot pomembno pa je izpostavila tudi vlogo komisije pri implementaciji zakona o zaščiti prijaviteljev. "Zaščita prijaviteljev znotraj delovnega okolja naj bi spodbudila k odpravi kršitev že v sami organizaciji, zato je treba oblikovati poslovno kulturo skladnosti poslovanja s predpisi, ki jo podpira tudi vodstvo organizacij v javnem in zasebnem sektorju," je med drugim izpostavila Jelen Kosi.
Meja pri lobiranju je zelo tanka
Poznavanje standardov na področju preprečevanja korupcije je v lokalnih skupnostih še vedno izjemno slabo, je v razpravi poudaril poslanec stranke SDS Jožef Lenart. Kot je poudaril "nekateri še vedno ne vedo, kaj smejo in česa ne. Meja pri lobiranju je zelo tanka," je izpostavil. Glede stanja korupcije v Sloveniji Lenart v letu 2022 ne vidi pomembnejših sprememb, Slovenija pa je po njegovi oceni primerljiva z državami v okolici, kot so Italija, Nemčija in Avstrija, je izpostavil.
Problem korupcije tudi v zdravstvu
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in Dejan Kaloh (SDS) pa sta med drugim izrazila zadovoljstvo, da je KPK v letnem poročilu za lani izpostavila tudi problem korupcije v zdravstvu v Sloveniji. Čadonič Špelič je ob tem izzvala Šumija z vprašanjem, kako vidi vlogo komisije pri reševanju problematike preskakovanja nedopustno dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu.
"Ne želim posploševati razmer v zdravstvu, vendar se name obračajo tako ljudje, ki mi povedo, da ne pridejo na vrsto na zdravstveni pregled. Po drugi strani pa povedo, da je v javnem sektorju v zameno za denar ali za konkretno uslugo še vedno mogoče tudi preskočiti vrsto," je med drugim izpostavila Čadonič Špelič.
Potrebna tudi prenova kazenskega prava
Poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc pa je glede povečanja učinkovitosti dela komisije izpostavil tudi vprašanje prenove kazenskega prava. Ugotavlja namreč, da se storilci, vpleteni v velike korupcijske afere, nemalokrat izmažejo s procesnimi manevri, kot so izločanje sodnikov, dokazov in drugo. "Zame so krivi, čeprav zakon pravi, da niso, ker so se znašli, imajo dobre odvetnike, dobro poznajo sistem, ki je poln lukenj in se lahko rešijo," je med drugim izpostavil Krajnc, ki meni, da je korupcija velik strošek za državo in za družbo.
