Za kaznivo dejanje zlorabe položaja je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za pranje denarja do 8 let in za hudodelsko združevanje od 3 mesecev do 8 let.
Kot so pojasnili pri NPU, njihovi preiskovalci skupaj s kriminalisti na območju vseh policijskih uprav v Sloveniji izvajajo večje število operativnih aktivnosti, vključno z 58 preiskavami stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica, in sicer zaradi suma storitve 21 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, 21 kaznivih dejanj pranja denarja in kaznivega dejanja hudodelskega združevanja. V operaciji sodeluje 57 preiskovalcev NPU in 155 kriminalistov.
Osumljenci so oškodovali več gospodarskih družb z območja celotne Slovenije. Skupaj je kaznivih dejanj osumljenih 36 oseb, trenutno pa se preiskovalna dejanja nanašajo na 42 fizičnih in 36 pravnih oseb. Pridržali so eno osebo. Osumljenci so si s storitvijo zadevnih kaznivih dejanj pridobili protipravno premoženjsko korist v višini več kot pet milijonov evrov.
V zadevi sta bili v okviru predkazenskega postopka ustanovljeni tudi Specializirana preiskovalna skupina s Finančno upravo Republike Slovenije (Furs) in Uradom RS za preprečevanje pranja denarja ter Skupna preiskovalna skupina (JIT) z varnostnimi organi Bosne in Hercegovine, so še navedli pri NPU, kjer so potrdili, da 13 hišnih preiskav poteka tudi na območju BiH. Predkazenski postopek sicer usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Po informacijah spletnega portala necenzurirano.si so preiskave povezane s posli nekaterih slovenskih gradbenih podjetij in drugih družb, ki naj bi bi s plačevanjem fiktivnih računov denar nakazovala slamnatim podjetjem v BiH, od tam pa naj bi se v Slovenijo vračal v gotovini. Med osumljenimi naj bi bil tudi nekdanji lastnik nogometnega kluba Olimpija Milan Mandarić. Zakaj je v preiskavi, ni znano. "Družba FC Olimpija, ki upravlja s člansko ekipo, je sicer konec leta 2018 nakazalo 30.500 evrov podjetju Leka. To je v širši javnosti najbolj znano kot podizvajalec pri gradnji Športnega parka Stožice. Denar je prejelo na račun v BiH. Podjetje Leka je že tri leta v stečaju. Že pred tem je prejelo za več sto tisoč evrov nakazil od različnih slovenskih podjetij, ki so jih štiri osebe iz Slovenije dvigovale v gotovini," piše necenzurirano.si.
Mandarić je za spletni portal Siol.net zanikal vpletenost v nezakonite posle. "Vedno sem posloval v skladu z zakoni in se nikoli nisem ukvarjal s pranjem denarja. Ves denar sem zaslužil s poštenim trdim delom in legalnimi posli," je povedal.
V preiskavi naj bi bil tudi Mihael Strmljan, lastnik skupine Aktiva. Ta naj bi denar nakazovala tudi slovenskemu podjetju Lumnia, ki ga vodi Samir Ićanović, državljan BiH iz Zenice. Denar naj bi se pretakal tudi prek še enega njegovega slovenskega podjetja Prekopal, ki naj bi dobivalo denar v BiH od drugih podjetij, hkrati pa tja nakazovalo denar s svojega računa v Sloveniji.
Hišne preiskave tudi v BiH
Bosanski mediji medtem poročajo, da na območju Sarajeva in Zenice v okviru mednarodne akcije "ATM" preiskave več poslovnih in stanovanjih objektov izvaja Bosanska državna agencija za preiskave in zaščito (SIPA). Preiskava je povezana s sumi storitve kaznivih dejanj organiziranega kriminala in pranja denarja, aktivnosti pa po poročanju bosanskega portala Klix.ba potekajo tudi v Sloveniji. Obe preiskavi sta tako povezani.
Dodajajo, da se je sodelovanje med državama pri tej konkretni preiskavi začelo februarja 2022. Policisti v okviru hišnih preiskav poskušajo pridobiti informacije o denarnih sredstvih, ki jih osumljenci posedujejo na bančnih računih in v sefih. V preiskavi naj bi sicer sodelovala tudi Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust).
Po informacijah portala N1 so preiskave povezane z gradbenimi podjetij. Obsežno operacijo pranja denarja so po njihovih informacijah načrtovali v Sloveniji, nato pa so jo s pomočjo fiktivnih podjetij v BiH tudi izvajali. Gre za več slovenskih podjetij, ki naj bi jim podjetja v BiH izdajala račune za fiktivne storitve, gotovino pa so nato z bosansko kartico dvigovali na bankomatih v Sloveniji.
