Novice Svet24

Portugalski in nemški preiskovalci so po 15 letih le identificirali krivca za izginotje takrat triletne britanske deklice Madeleine McCann, ki je 12. maja 2007 izginila v portugalskem obmorskem letovišču Praia da Luz. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za že obsojenega nemškega posiljevalca Christiana B.

svetovni splet

Takrat 45-letni Nemec je v tistem obdobju večkrat obiskal ta del Portugalske, kjer je med drugim vlamljal v hotelske sobe in preprodajal mamila. Trenutno storilec prestaja zaporno kazen v Oldenburgu zaradi posilstva 72-letne ameriške turistke leta 2005 v istem letovišču, v katerem je izginila mala Maddie. Trupla deklice sicer nikoli niso našli.

11 milijonov evrov je britanska policija porabila za iskanje male Maddie.

Portugalsko državno tožilstvo je pozno v četrtek sporočilo, da je bil v tem odmevnem primeru identificiran uradni osumljenec. Čeprav ga javno niso poimenovali, je znano, da gre za Christiana B., ki ga v primeru Maddie preiskuje tudi tožilstvo v nemškem Brunswicku. Proti njemu sicer v nobeni od držav še ni bila vložena obtožnica.

Odvetnik osumljenega Friedrich Fuelscher je za francosko tiskovno agencijo AFP opozoril, da portugalske objave »ne bi smeli precenjevati«, saj je povezana s 15-letnim zastaralnim rokom za določena kazniva dejanja, ki se bo v kratkem iztekel. Tudi tožilec iz Brunswicka Hans Christian Wolters je ocenil, da gre bolj za formalnost, ki ne pomeni večjega preboja v preiskavi, zagotovo pa Christian B. ne bo dočakal pravice na sodišču.

Policija primere pogrešanih vodi, kot da gre za umor

O primerih pogrešanih otrok in mladostnikov v Sloveniji smo se pred kratkim pogovarjali z Damjanom Mikličem, vodjo Oddelka za krvne in spolne delikte v Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave. Policija primer pogrešanega vodi kot kriminalistično preiskovanje nekega umora, pa niti nujno, da gre za umor. Policija za vsako prijavo izdela oceno tveganja, na podlagi katere potem stečejo aktivnosti, še posebej so pozorni na ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki in starejši. Iskanje poteka, dokler oseba ni najdena živa ali mrtva. Tudi če je oseba po zakonu o nepravdnem postopku razglašena za mrtvo, policija šteje, da je pogrešana, dokler ne najdejo trupla.

Zameril svojcem

Smešen je primer moškega iz 90. let, ki so ga svojci šele po nekaj letih prijavili kot pogrešanega. Izkazalo, se je, da je živel in na črno delal v Nemčiji. »Nemci so ga izsledili in ugotovili, da je že deset let živel pri njih, celo nekako je bil prijavljen, ker pa je delal na črno, so ga poslali nazaj v Slovenijo. In tukaj je bil možakar potem zelo jezen na svojce, ki so ga prijavili kot pogrešanega. Iz nekih osebnih razlogov se jim pač ni javljal,« se je spominjal Miklič.

Po Mikličevih besedah je v Sloveniji letno kot pogrešanih prijavljenih okrog 500 ljudi, od tega je približno od 30 do 40 odstotkov otrok in mladostnikov. V štirih urah je večinoma najdena polovica vseh pogrešanih, 70 odstotkov jih najdejo v desetih urah. Pri otrocih jih več kot polovico najdejo v eni uri, več kot 90 odstotkov pa v prvih štirih urah od prijave. Izginotja imajo le redko kriminalna ozadja. »Zadnji primer ugrabitve, ki se je spomnim v svojih 30 letih službovanja, smo imeli leta 2007, ko so zaradi koristoljubja ugrabili leto dni starega otroka. V 24 urah smo ga našli in ga nepoškodovanega vrnili svojcem. Pogosto so, tudi v medijih, kakšni komentarji o belih kombijih. Tega pri nas ni,« je dejal.

Po treh desetletjih znova odprli primer

Prvi primer otroka, ki ga policija vodi kot pogrešanega, sega v leto 1979. Tri leta in pol starega fantka so takrat nazadnje videli, ko je skupaj z mamo hodil iz vasi v okolici Ljubljane proti avtobusni postaji, nato se je za obema izgubila vsaka sled. »Po letu 2000 sta do nas prišla sestra in brat te pogrešane mame z novimi podatki, ugotovitvami. Primer smo takrat odprli na novo, ponovno opravili vse razgovore, preiskava je trajala skoraj eno leto. Vendar žal nismo bili uspešni. Smo pa dobili in zaslišali nekaj ljudi, ki jih konec 70. let nismo uspeli.«

policija.si

Drugi nerešeni primer je iz leta 1986, ko je 6. maja med igro na dvorišču bloka za Bežigradom v Ljubljani izginila takrat 11-letna Maja Vojvoda. »Pred nekaj leti smo dobili podatek, da naj bi se zadrževala nekje v Ameriki. Več mesecev smo z ameriškimi kolegi sodelovali in preverjali, a se je izkazalo, da ta oseba ni ona,« je pojasnil Miklič.

In še nekateri drugi zagonetni primeri

Leta 1991 je skupina migrantov prečkala naraslo reko Muro, ko je deroča voda odnesla deklico, ki jo je imel eden od sorodnikov privito na svoje prsi. Avgusta 1992 je pri Rovinju v brodolomu prenatrpane turistične ladje izginila petletna Urška Rednak iz Ljubljane. Leta 1996 je v neznano izginil dve leti star fantek, ki sta ga starša med gobarjenjem pustila na obrobju gozda v okolici Ljubljane. Mitja Bogovič je bil v času izginotja, 6. decembra 1999, star 15 let. Mladenič je, oblečen zgolj v spodnjice, zapustil stanovanje v Krškem in se ni nikoli vrnil.

policija.si

Takrat 17-letna Ljubljančanka Doroteja Pasar je izginila 29. septembra 2007. Nazadnje so jo videli na avtobusni postaji v Trzinu, njeno izginotje pa so mediji nekaj časa povezovali s hrvaškim tovornjakarjem, posiljevalcem in morilcem Draganom Paravinjo. V javnosti je precej odmevalo tudi izginotje takrat 18-letnega celjskega dijaka ekonomske šole Jureta Plevnika, ki so ga nazadnje videli 7. aprila 2000, ko je vstopil v sošolcev avto.

policija.si