»Tega človeka nikoli v življenju nisem videl,« je pred dobrim tednom dni v razpravni dvorani številka 12 murskosoboškega okrožnega sodišča dejal Marsel Šalamon, nekdanji lastnik pekarske in slaščičarske družbe Rogljiček, danes pa lastnik Sastele. Sodnik Stanislav Jug je Šalamonu dejal, naj si na zatožni klopi ogleda Zorana Tošovića iz Ljubljane, ki ga je državni tožilec Matej Kučan obtožil poškodovanja tuje stvari, ker je 26. novembra 2017 domnevno požgal dva kombija in priklopno vozilo v Šalamonovi lasti. »Ne vem, kdo bi lahko imel kaj proti meni, da je to naredil,« je Šalamon še odgovoril sodniku Jugu, ki ga je zanimalo, ali ve, kdo bi lahko stal za požigom.
Obtoženca izdala neeksplodirana naprava?
Tošović, državljan Bosne in Hercegovine srbske narodnosti, je na obravnavo preteklo sredo prišel kljub temu, da je konec avgusta prestal operacijo na žolču, ker je želel sporočiti, kot je dejal, da se ne izogiba sojenju. »Bolan sem, čaka me še operacija trebušne slinavke. Rad bi le, da se vse to konča. Čeprav nisem kriv, lahko priznam, da bo potem vsega konec,« je povedal obtoženec. Pred sojenjem mu je bilo ponujeno leto in šest mesecev zapora v zameno za priznanje krivde, a je ponudbo zavrnil.
Po eksploziji treh naprav so ognjeni zublji zajeli dve kombinirani vozili in tovornjakarski keson za hlajenje blaga. Škode je bilo za več kot 60 tisoč evrov. V bližnjem kovinskem zabojniku so takrat policijski preiskovalci našli še eno zažigalno napravo, ki pa je ni odneslo v zrak. Preiskovalci so jo zasegli in na podlagi odtisov in bioloških sledi v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju (NFL) v Ljubljani naredili analizo DNK. Ta jih je štiri mesece pozneje pripeljala do Tošovića, opravili so hišno preiskavo, vendar v njegovem stanovanju in osebnem računalniku niso našli otipljivih dokazov, ki bi ga povezovali s požigom. So se pa preiskovalci dokopali do podatka, da je Tošović 28. novembra ob 16. uri, dva dneva po požigu, prek mejnega prehoda Obrežje odšel iz Slovenije. Tožilec Kučan je zato prepričan, da je s pobegom iz države hotel zakriti sledi.
Z Dunaja v Srbijo ter Bosno in Hercegovino
Zoran Tošović je v svoj zagovor navedel, da je 23. novembra 2017 odšel iz Ljubljane na Dunaj. Po treh dneh bivanja v avstrijski prestolnici je z dvema znancema odpotoval v srbsko mesto Kuzmin pri Sremski Mitrovici. Sodniku Jugu je poskušal z žigi v potnem listu dokazati, da je 26. novembra prestopil madžarsko-srbsko mejo na prehodu Röszke. Da je tistega dne res prestopil mejo, kažejo tudi podatki madžarske in srbske policije v sodnem spisu. Tošović je v spis predložil še izpis prometa bančne kartice, iz katerega je razvidno, da je 27. novembra 2017 v Beogradu na bankomatu opravil dva dviga denarja. Kot se je zagovarjal, je v Srbiji obiskal bolnega sorodnika, nato pa pot nadaljeval v rodno Bosno in Hercegovino. V Slovenijo se je vrnil šele 28. ali 29. novembra 2017.
Obtoženca zagovarja znani ljubljanski odvetnik Milan Krstić. Ta je Kučana pozval, naj zniža predlagano kazen na eno leto ali dopusti, da njegov varovanec zaporno kazen prestaja le ob koncih tedna. Državni tožilec je bil neomajen – z milejšo kaznijo bi se strinjal le, če bi Tošović izdal, kdo mu je naročil požig. Krstić je sodniku Jugu predlagal, naj v primer pritegne izvedenca za biološke sledi oziroma sledi DNK in strokovnjaka za prstne odtise. »Ne strinjam se z mnenjem NFL, ker je povsem nestrokovno, pa tudi iz prakse sami vemo, kakšna mnenja izdeluje ta laboratorij,« je podčrtal odvetnik. Jug je ugodil predlogoma in zato nadaljevanje sojenja odložil za nedoločen čas.
