Robertu Robavsu so tožilci najprej očitali umor, včeraj pa je tožilec Darko Novak očitek omilil v uboj. Kot je pojasnil Novak, se je za modifikacijo odločil, ker je sodni izvedenec psihiatrične stroke Gorazd Mrevlje na zadnjem naroku pojasnil, da obtoženčeva »odločitev ni šla iz nizkotnih nagibov, racionalnosti«.
Po oceni psihiatra Mrevljeta so Robavsa v zločin gnale psihične težave; zaradi nanašalne in preganjalne blodnjavosti s psihotičnim prepričanjem kot posledico popolne prekinitve stika z realnostjo ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Ker je bil v kritičnem trenutku neprišteven, po zakonu ne sodi v zapor, zato tožilstvo ni vložilo klasične obtožnice, ampak predlog za obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v ustreznem zavodu, ki lahko traja največ pet let, v posebnih primerih pa se lahko tudi podaljša. Sodnica Milena Turuk je Robavsa ob tem oprostila plačila svojega dela stroškov postopka, medtem ko bo moral poravnati stroške oškodovancev, do pravnomočnosti sklepa pa ostaja priprt zaradi ponovitvene nevarnosti.
»Ubiti sem ga hotel!«
Spomnimo: Robavs je 23. avgusta lani malo po 19. uri v bližini domače hiše v ljubljanskih Stožicah s kolesom dohitel bratranca, ki je kolesaril s svojim devetletnim sinom. Izvlekel je revolver in trikrat ustrelil v Aleša Dovča, da je padel po tleh. Kot je povedal otrok, je oče ob pogledu nanj samo še zaklel, potem pa so že odjeknili streli. Robavs se je nato odpeljal kakšnih sto metrov stran in naključnemu sprehajalcu dejal »ubiti sem ga hotel«. Zatem je spet odkolesaril do Dovča in vanj ustrelil še dvakrat. Žrtvi ni bilo več pomoči, umrla je na kraju, Robavs pa je znova nabil revolver in se vrnil domov. V predlogu za izrek varnostnega ukrepa so tožilci zapisali, da je Robavs kaznivo dejanje storil zaradi dlje časa trajajočega spora glede dedovanja med družinama, za katerega pa oškodovanci pravijo, da je nastal izključno v glavi obtoženčeve matere.
Že prej grozil, živijo v strahu
Žena pokojnega, Petra Dovč, je v končni besedi poudarila, da je bil mož Aleš steber družine, da so bili izjemno povezani, da so zdaj štirje otroci, od tega dva mladoletna, ostali brez očeta in da vsi skupaj živijo v strahu, kaj bo, ko se bo Robavs vrnil z zdravljenja. Že pred tem jim je po njenih besedah večkrat nagajal, požagal drevesa, ograjo, poškodoval smetnjake, pa tudi grozil, da jih bo pobil. »Ko mu bodo glasovi rekli, bo spet moril,« je dejala. Eden od sinov, Jan, pa je v končni besedi, vsaj tako se zdi, prebral kar del žalnega govora s pogreba, na koncu pa se je obrnil proti obtoženemu in mu dejal: »Robi, želim ti odpustiti tvoj zločin.« Odškodnine Dovčevi od Robavsa ne terjajo, saj se bojijo, da bo zahtevo razumel kot nov pritisk, novo grožnjo. »Razumem stisko in čustva, ki prevevajo oškodovance. Razumem, da se počutite ogrožene,« je med ustno obrazložitvijo sklepa dejala sodnica in poudarila, da verjame, da ima država zakonske vzvode, da jim tudi ob prihodu Robavsa z zdravljenja zagotovi varnost.