Gre za največje število odkritih posmrtnih ostankov, odkar je vlada v tej državi v vzhodni Afriki januarja letos začela z množičnimi izkopavanji. Po navedbah Pierra Claverja Ndayicariyeja, direktorja Komisije za resnico in spravo v Burundiju, so v provinci Karusi naleteli na kar 6032 trupel in na tisoče krogel, poroča tiskovna agencija Reuters. Žrtve zdaj poskušajo identificirati s pomočjo oblačil, očal in drugih predmetov v grobovih.
Burundi, afriška država z nekaj več kot 10 milijoni prebivalcev, ki na severu meji na Ruando, na vzhodu in jugu na Tanzanijo ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo, ima za seboj nasilno, krvavo preteklost. Osvoboditvi izpod kolonialne vladavine Evropejcev so sledili državljanjska vojna in desetletja množičnih pobojev. Prebivalstvo je razdeljeno na dve etnični manjšini, Tutsije in Hutujce, samo v državljanjski vojni, ki se je končala leta 2005, pa je umrlo približno 300.000 ljudi.
Komisija, ki so jo ustanovili leta 2014, preiskuje grozodejstva, ki so se zgodila vse od leta 1885, ko so se tja začeli množično odpravljati tujci, zlasti evropski raziskovalci in misijonarji – Burundi je leta 1899, po kolonialni razdelitvi Afrike, skupaj z Ruando postal del Nemške vzhodne Afrike – do leta 2008, ko je leta 2005 sklenjen mirovni sporazum dokončno stopil v veljavo, notranje razprtije pa so se nekoliko ohladile. Doslej so odkrili več kot 4000 množičnih grobišč in identificirali več kot 142.000 žrtev nasilja.
Državi od leta 2005 vlada Pierre Nkurunziza, ki je bil leta 2015 še tretjič izvoljen za predsednika. Že takrat so izbruhnili obsežni protesti, v bojih z varnostnimi silami pa je umrlo več sto ljudi. Združeni narodi zdaj svarijo, da bi lahko maja letos, ko se bodo Burundijci znova odpravili na volišča, zopet izbruhnilo nasilje. Nkurunziza je sicer že leta 2018 dejal, da ne bo več kandidiral, vladajoča stranka pa je za njegovega naslednika in predsedniškega kandidata na letošnjih volitvah nedavno imenovala vojaškega generala Evaristeja Ndayishimiyeja.
