V današnjem strmoglavljenju ukrajinskega potniškega letala boeing 737-800, ki je vzletelo z letališča Imam Homeini v Teheranu in kmalu po vzletu strmoglavilo, je domnevno umrlo 176 ljudi na krovu, a glede natančnega števila žrtev še vedno ostaja nekaj nejasnosti. Kar je gotovo, nesreče nihče ni preživel. Po navedbah ukrajinskega zunanjega ministra Vadima Pristajka je umrlo 82 Irancev, 63 Kanadčanov, 11 Ukrajincev, 10 Švedov, 4 Afganistanci, 3 Nemci in 3 Britanci, a so iranski organi za civilno letalstvo postregli z nekoliko drugačnimi podatki.
Letalo naj bi že takoj po vzletu prenehalo z oddajanjem podatkov, le dve minuti po vzletu pa je strmoglavilo. Po navedbah iranskih medijev pilot kontrolnemu stolpu pred strmoglavljenjem ni javil nobenih težav. Na kraju nesreče so sicer že našli obe črni skrinjici. Iranske oblasti, ki so dejale, da skrinjic ne bodo predale Američanom oziroma Boeingu, so nesrečo hitro pripisale tehničnim težavam, hkrati pa ni bilo nobenih znakov, da bi bila povezana z iranskimi napadi na ameriška oporišča v Iraku. Sprva jim je pritrdilo tudi ukrajinsko veleposlaništvo v Iranu, kjer so potrdili, da je bila nesreča posledica okvare motorja in da ni šlo za teroristični napad, a so to izjavo s svoje spletne strani nato umaknili. Zdaj pojasnjujejo, da informacije glede vzroka nesreče še vedno proučuje preiskovalna komisija in da prejšnjih izjav ne gre šteti kot »uradne.« Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v enem od sporočil na facebooku pojasnil, da so že ustanovili posebno komisijo, ki bo »obravnavala vse možne različice.«
Lastnica letala ukrajinska letalska družba International Airlines je medtem do nadaljnjega odpovedala vse lete v iransko prestolnico ter hkrati izrekla globoko sožalje svojcem vseh žrtev in jim ponudila pomoč. Zelenski je ob tem dejal, da je država že organizirala posebne lete, s katerimi bodo iz Irana prepeljali trupla svojih državljanov, takoj ko bodo to odobrile iranske oblasti.
Treba bo počakati na uradne ugotovitve
Kaj pravijo mednarodni predpisi?
Mednarodni predpisi narekujejo, da preiskavo vodi država, v kateri se je nesreča zgodila, torej Iran. V njej bi morala kot država upravljavca oziroma letalskega prevoznika sodelovati tudi Ukrajina, kot država načrtovanja in proizvodnje letala pa bi morale biti v imenu Boeinga v preiskavo vključene tudi Združene države. Iran bi moral v 30 dneh pripraviti tudi predhodno poročilo, ki vključuje osnovna dejstva, a se ta rok pogosto podaljša, poroča CNN.
Tiskovni predstavnik ukrajinske letalske družbe je na tiskovni konferenci pojasnil, da so letalo, ki je bilo izdelano leta 2016, nazadnje pregledali 6. januarja in da do zdaj z njim ni bilo nobenih težav. »Letalo se je razletelo na veliko delcev, kar pomeni, da je šlo za močno silo ob stiku s tlemi ali pa se je nekaj zgodilo v zraku,« je za BBC pojasnil strokovnjak za letalsko varnost Todd Curtis. »Vse kaže, da gre za letalo, ki se ga je ustrezno vzdrževalo in ki po mnenju evropskih in ameriški pristojnih organov ni imelo nobenih nerešenih težav, zato v tem trenutku ni mogoče govoriti o določenem vzroku,« je še pojasnil ter dodal, da bodo v preiskavi sodelovali tako iranski kot ukrajinski, ameriški in francoski organi, a da je način tega sodelovanja še vedno nejasen. »Začeli bodo sestavljati zgodbo o dogajanju na letalu ... da bodo lahko ugotovili, ali je bilo za nesrečo krivo stanje letala oziroma je bilo kaj narobe z gorivom. Hkrati ni mogoče izključiti možnosti, da jo je povzročilo nekaj izven letala, trčenje ali kakšna druga težava,« je zaključil. »Kakršna koli različica pred uradnim zaključkom je zgolj manipulacija,« pa je na vprašanje o špekulacijah, da je letalo zadela raketa, odgovoril ukrajinski premier Oleksij Gončaruk.
Glede na javno dostopne podatke o letu se je letalo po vzletu vzpenjalo povsem običajno, ko pa je doseglo višino 2400 metrov, so z njim preprosto izgubili stik, kar nakazuje, da je šlo za neke vrste »uničujoč dogodek« na krovu letala, o samem vzroku pa trenutno ni nobenih konkretnih dokazov. Hkrati je, kot je za BBC dejal nekdanji preiskovalec letalskih nesreč, še prezgodaj trditi, da je šlo za okvaro motorja, saj so letala zasnovana tako, da lahko kljub težavam z motorjem še vedno letijo. A možnosti okvare motorja prav tako ni mogoče izključiti, je še pojasnil.
Letalske družbe se zaradi zaostrovanja razmer izogibajo Iranu in Iraku
Letalske družbe z vsega sveta se zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu se bodo do nadaljnjega izogibale letom skozi iranski in iraški zračni prostor, odpovedale pa so tudi polete v in iz obeh držav, poroča STA.
Nemška Lufthansa je danes odpovedala svoj polet iz Frankfurta v Teheran in potezo opisala kot preventivni ukrep v luči trenutnega dogajanja v regiji. V koncernu so napovedali tudi, da se bodo izogibali iraškemu in iranskemu zračnemu prostoru. Koliko letov bo zaradi tega prizadetih, ni znano. Tudi francoski nacionalni letalski prevoznik Air France je sporočil, da do nadaljnjega ne bo letel skozi iranski in iraški zračni prostor, še poroča STA.
V letalski družbi Emirates Airline iz Združenih arabskih emiratov so sporočili, da so zaradi "operativnih razlogov" odpovedali za danes načrtovana poleta iz Dubaja v Bagdad in nazaj. Dejali so, da bodo razvoj dogodkov podrobno spremljali in po potrebi uvedli nadaljnje operativne spremembe. Tudi njihova nizkocenovna hčerinska družba Flydubai je odpovedala današnji let v Bagdad, je pa izvedla lete v Basro in šiitsko sveto mesto Nadžaf. Lete Bagdad in Nadžaf so odpovedale tudi nekatere druge zalivske letalske družbe, med njimi Gulf Air iz Bahrajna in Kuwait Airways. Nekatere medtem še naprej sprejemajo rezervacije za lete v Iran oziroma Irak v prihodnjih dneh.
Več svaril je prišlo tudi iz nacionalnih letalskih služb. Ameriška zvezna uprava za letalstvo je ameriškim letalskim družbam letenje nad ozemljem Irana, Iraka, pa tudi nad perzijski in omanskim zalivom prepovedala. Ruska agencija za varnost letenja je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass izogibanje enakemu zračnemu prostoru svetovala svojim letalskim podjetjem.
