Zadnje obilnejše padavine smo imeli 23. decembra, suho obdobje pa bo vztrajalo vsaj še naslednjih sedem dni, napovedujejo vremenoslovci Agencije RS za okolje. Kot pravijo, takšna daljša obdobja brez padavin zlasti pozimi in v začetku pomladi niso redkost.
Verjetnost padavin je tudi po 15. januarju zaenkrat še majhna.
V preteklosti so nekatera daljša suha obdobja trajala tudi 50 dni. Zanemarljivo majhna količina padavin je zapadla januarja leta 1964 in 1989. "Značilnost takšnih suhih obdobij je vpliv obsežnega anticiklona na vreme pri nas, saj se polarna fronta pomakne daleč proti severu Evrope. Manjše višinske motnje zaradi stabilnega ozračja v spodnjem delu ozračja nimajo večjega vpliva (poleti se ob prodoru hladnega zraka v višinah praviloma nestabilnost ozračja močno poveča, nastanejo plohe in nevihte). Suha zimska obdobja običajno zaznamuje temperaturni obrat - ob jasnih in mirnih nočeh se tla in plast zraka nad njimi močno ohladita, najhladneje je običajno na dnu kotlin in dolin. V gorah je istočasno pogosto topleje, saj se zrak v anticiklonu spušča in segreva," so pojasnili. Če ni močnejšega vetra, je sončno obsevanje pozimi prešibko, da bi premešalo debelejšo plast ozračja pri tleh, "zato se lahko po nižinah in kotlinah več dni ali celo več tednov zapored zadržuje sorazmerno hladen, vlažen in onesnažen zrak. Mejo med zračnima masama označuje temperaturni obrat, ki pogosto znaša več kot 10 stopinj Celzija, v izjemnih primerih 20 stopinj Celzija".
