V luči nedavnih dogodkov, ko je na eni od slovenskih šol prišlo do incidenta zaradi neprimernega vonja učenca, smo preverjali, ali obstaja kodeks oziroma pravilnik urejenosti za osnovnošolce in srednješolce.
Ugotovili smo, da je to področje zelo »ohlapno«. Določene šole imajo v svojih pravilnikih le nekaj splošnih usmeritev, ne pa natančnejših navodil glede mladostnikovega videza in urejenosti. Po navadi pravilniki vključujejo le napotek o tem, da je treba skrbeti za svojo higieno, primerno obutev in oblačila, kaj več pa ne.
»Učenci naj prihajajo v šolo čisti, urejeni, primerno obuti in oblečeni. V šoli so prepovedana vsakršna pokrivala, razen če so uporabljena zaradi zdravstvenega stanja otroka,« se glasi del pravilnika o videzu na eni izmed štajerskih osnovnih šol. Tudi v pravilnikih drugih osnovnih šol se v razdelku, ki se nanaša na obleko, obutev in urejenost, ne razlikujejo prav posebno. Navodila so splošna.
Lasje naj bodo speti
Smo Slovenci naklonjeni uniformam? Ravnatelj Gregor Pečan ugotavlja, da ne: »Slovenci imamo še vedno predsodek do uniform, saj mnogim predstavljajo ostanek prejšnjih režimov. To je nazadnjaška miselnost.«
Malce drugače je na zasebnih osnovnih šolah. Waldorfska šola na primer ima v svojem šolskem pravilniku določeno, naj bodo oblačila, ki jih nosijo njihovi učenci, udobna, »vendar naj to ne bo trenirka, naj bo ustrezne velikosti in funkcionalna glede na različne aktivnosti. Oblačila naj bodo urejena, zarobljena, brez lukenj in čista. Pri urah telesne vzgoje oziroma iger v nižjih razredih se od učencev zahtevajo oblačila, ki so primerna za tovrstne aktivnosti«, beremo v pravilniku o šolskem redu, objavljenem na šolski spletni strani.
Ta vsebuje tudi navodila za uporabo ličil. »Ker otrokom ne želimo prikrajšati časa za otroštvo in skladen razvoj ter ker ne želimo pospeševati procesa pubertete, pred vstopom v srednjo šolo ni dovoljeno ličenje. V osnovni šoli morajo biti dolgi lasje med poukom speti z elastiko,« še piše v pravilniku.
Morali so jo opozoriti
Večinoma na šolah težav zaradi pomanjkljive higiene ali neprimernih oblačil ni, izvemo, ko govorimo z vodstvi nekaj osnovnih šol iz različnih slovenskih regij. Na dveh osnovnih šolah v Ljubljani pa so nam dejali, da so že morali ukrepati na način, da so nekaj deklet s pogovorom opozorili, da njihova oprava ni najbolj primerna. »Punce višjih razredov občasno nosijo krila neprimernih dolžin ali izzivalne majice. Naša politika je, da jim na prijazen način povemo, kakšna oblačila so boljša izbira, in običajno to upoštevajo,« nam pove svetovalna delavka ene izmed OŠ v prestolnici.
V enem izmed pravilnikov je zapisano, naj bodo srednješolci pozorni do osebne higiene, do uporabe parfumov, ki naj ne bodo premočni, odsvetujejo pa tudi kričeče nalakirane nohte in vsiljivo ličenje.
A očitno so drzne oprave osnovnošolskih otrok, predvsem starejših deklic, problematične večkrat, kot se izkaže v naših pogovorih s šolami. To gre razbrati iz zapisov staršev na spletnih forumih. »Ko sem šla po svojega sina, sem na šolskem hodniku videla manjšo gručico deklet iz osmega ali devetega razreda, ki so bile neprimerno oblečene. Ena je imela tako kratko krilce, da se ji je, če se je malo nerodno prepognila, videla zadnja plat. Pa tudi precej prosojno majčko je imela. Meni se to ni zdelo v redu,« je zapisala. Nakar se je v komentarjih na to objavo zbralo še več podobnih zapisov, v katerih so spletni uporabniki poročali, da so tudi sami zaznali podobno – bega jih, kako (pre)drzno da so včasih oblečene nekatere slovenske osnovnošolke.
Brez dekoltejev
Na srednjih šolah so sicer kodeksi oblačenja že malo bolj natančni. Na eni izmed srednjih zdravstvenih in kemijskih šol na Dolenjskem pravilnik med drugim pravi: »Ne nosimo raznih vpadljivih simbolov in oblačil, ki predstavljajo strogo versko ali kakšno drugo pripadnost neki skupnosti. S primernim oblačenjem pokažimo svoj odnos do tistih, s katerimi sodelujemo, komuniciramo. Izogibajmo se neprimernim dekoltejem, prozornim oblačilom, razkazovanju spodnjega perila. Ne nosimo prekratkih kril in hlač, preozkih oblačil in neprimerne obutve (japanke, cokle, natikači …).«
Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol, Gregor Pečan, tudi ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, je dejal, da je verjetno napočil čas, da začnemo razmišljati o kodeksu ali celo pravilih oblačenja oziroma urejenosti v šolah. Sploh zdaj ko je zaradi nedavnega dogodka na eni izmed osnovnih šol, ko učitelj učenca, ki je imel zelo močan vonj po mehčalcu, ni spustil v razred, o tem veliko govora.
»Po mojem osebnem mnenju bi bilo smiselno razmišljati o uvedbi šolskih uniform. To je že stoletja preizkušena praksa v deželah s stoletno demokratično tradicijo, ki bi rešila večino zagat. Predvsem tisto, ko se na podlagi oblačil, ki jih otroci nosijo, začne razslojevanje. Na podlagi tega, kar otroki nosi, se namreč začnejo ustvarjati razlike med revnejšimi in premožnejšimi. Debate o uvedbi uniform pri nas so že tekle. V primeru ene izmed šol, kjer so želeli uniforme uvesti, je zanimivo, da so bili največji nasprotniki te ideje prav premožnejši starši,« je povedal za naš časnik.
Nazadnjaško prepričanje
Poudaril je, da so marsikje po tujini uniformirana oblačila del vsakdana. »V šolo pridemo po znanje in vzgojo, ne pa se razkazovat. Vidim, da imamo Slovenci še vedno predsodek do uniform, saj jih mnogi vidijo kot korak nazaj. Predstavljajo jim ostanek prejšnjih režimov. To je nazadnjaška miselnost, prepričanje. Uniforme razumem kot izraz demokratičnosti. Tudi če me kdo sooči z argumentom, da bo zagotavljanje uniform za otrok drago, tega ne sprejmem, saj sem nedavno na obisku ene izmed javnih šol v Angliji izvedel, da ena, ki je sicer iz kvalitetnih materialov, stane samo 10 funtov. Tudi pri nas bi se verjetno lahko s podjetji, ki bi jih izdelale, dogovorili za ugodne cene.«