Nekdanja predsednica uprave Probanke je med pričanjem pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala zlorabe v bančnem sistemu, zatrjevala, da o bratovih poslih in o posojilih, ki jih je najemal v tej banki, ne ve ničesar. Predsednik komisije Anže Logar je takrat dejal, da ima komisija neizpodbitne dokaze, da je Pajenkova lagala.
V to je prepričan tudi tožilec Luka Moljk, ki meni, da je med drugim krivo pričala, ko je dejala, da se je izločila iz vseh pogovorov o posojilih na banki, povezanih z bratovimi podjetji.
Tožilstvo jo preganja na podlagi naznanila komisije, da je med zaslišanjem lagala o posojilih Probanke podjetjem, ki so povezana z njenim bratom Tomažem Ročnikom.
Pajenkova in njen odvetnik Miha Kozinc temu oporekata. Iz dokaznega spisa zahtevata izločitev magnetograma s seje, na kateri je bila zaslišana obdolžena. "Dokaz je bil pridobljen na nedovoljen način, saj obdolženka ni bila opozorjena, da se bo njena izjava snemala, še manj pa, da bo reproducirana. Opozorjena je bila le na posledice krivega pričanja, ne pa tudi na snemanje," je dejal.
Prav tako zahtevata izločitev posnetka zaslišanja t. i. skrite priče, ki je bila zaslišana v zaprtem delu seje preiskovalne komisije. "Obrambi pojem skrite priče ni znan, takšnega pojma ne pozna niti zakon o kazenskem postopku," je dodal Kozinc.
Tožilec se s tem ni strinjal in je dejal, da je bilo dejstvo, da se izjave na sejah parlamentarnih komisij snemajo, splošno znano. "Če ne drugega, priče z lastnim dejanjem aktivirajo gumb za mikrofon," je dejal.
Glede "skrite priče" pa je dejal, da ji je takšen opis dala preiskovalna komisija, saj se priča ni želela izpostavljati javnosti. "Nedvomno pa jo stranke v tem postopku poznajo in vedo, za koga gre," je sklenil.
Sodnica Vesna Drvarič je zaradi odločanja o teh predlogih za nedoločen čas preložila nadaljevanje sojenja.
