Mojstrovina z zaščiteno geografsko označbo
Pršut si vzame čas, da dozori, zato je tako dragocen in okusen; rezanje pršuta je obred; postreže se ob pravi priložnosti in se ob njem počasi uživa.
Ali prepoznate pravi kraški pršut in njegov evropski simbol kakovosti - zaščitena geografska označba?
Kraški pršut se ponaša z evropskim simbolom kakovosti – zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Le-ta zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države in jih odlikuje posebna kakovost, sloves ali druge posebnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje mora potekati na geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja Proizvajalci kraškega pršuta so se odločili celo za strožje kriterije in predpisali, da surovina lahko izvira iz drugih geografskih območij, vendar pa morajo vse ostale proizvodne faze, vključno s pakiranjem, potekati znotraj označenega proizvodnega območja. Pri lažjih stegnih traja celoten proces proizvodnje najmanj 12 mesecev, pri težjih stegnih se čas ustrezno podaljša.
Poleg kraškega pršuta nosita zaščiteno geografsko označbi še dva izdelka s slovenskega Krasa. To sta kraška panceta in kraški zašink. Zaščitena geografska označba, s katero so izdelki označeni, je ena od evropskih shem kakovosti, ki potrošnikom olajšajo izbiro pri nakupu, proizvajalce pa ščitijo pred posnemanjem ali zlorabo imen njihovih zaščitenih izdelkov. Ostali shemi kakovosti sta še zaščitena označba porekla (ZOP) in zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP).
Vrhunska dobrota s Krasa
Kraški pršut je edinstvena slovenska tradicionalna kulinarična mojstrovina, ki je sloves pridobila s svojim izjemnim okusom, vrhunsko kakovostjo in odličnimi senzoričnimi lastnostmi. Kombinacija skrbno izbranega mesa in podnebnih posebnosti je spodbudila žilav značaj naših prednikov, da so ustvarili suhomesnato specialiteto, ki navduši tudi najzahtevnejše jedce.
Proizvajalci kraškega pršuta (združeni v GIZ Kraški pršut) kupujejo sveža prašičja stegna tako na območju Slovenije kot v članicah EU. Celoten tehnološki postopek od soljenja do priprave tržnih oblik kraškega pršuta poteka znotraj geografskega območja. Proizvodni postopki so natančno predpisani v specifikaciji, v obratih certificiranih proizvajalcev pa se izvaja dodatni nadzor v postopkih notranje in neodvisne zunanje presoje, ki obsega nadzor vseh faz proizvodnje: od izbora surovine, soljenja, sušenja oz. zorenja do nadzora kakovosti in označevanja. Samo proizvajalci, ki zagotavljajo skladnost s predpisanimi pogoji, lahko svoje izdelke označijo z zaščitenim imenom »kraški pršut«. Zaščiteno ime kraški pršut in evropski simbol kakovosti potrošnikom jamčita, da so bili med proizvodnjo upoštevani vsi predpisi in izpolnjene vse zahteve, kar dokazuje tudi certifikat neodvisnega certifikacijskega organa – zato je kraški pršut pristen in izdelan po najvišjih kakovostnih standardih.
Za kakovost kraškega pršuta je značilen suh postopek soljenja z morsko soljo. Pri lažjih stegnih traja celoten proces proizvodnje najmanj 12 mesecev, pri težjih stegnih se čas ustrezno podaljša. V tem času se oblikujejo značilne senzorične lastnosti pršuta; barva, aroma, tekstura in jedilna kakovost.
Sušenje in zorenje potekata pri temperaturah pod 18 °C, zato imajo zorjeni pršuti bogato hranilno vrednost in dragoceno vsebnost beljakovin, vitaminov in mineralov.
NAGRADNA IGRA:
Kraški pršut. Ponosni, da je naš. Lahko je tudi vaš.
Kraški pršut je najboljši, ko ga delimo z vsemi, ki cenijo njegovo edinstvenost. Zato bomo enega med vami nagradili s pravim kraškim pršutom. Kako je lahko vaš?
1. Obiščite spletno stran http://www.kraski-prsut.eu/kraski-prsut/
2. Oglejte si video EVROPSKA KAKOVOST. KRAŠKI PRŠUT.Ponosni, da je naš.
3. Odgovorite na nagradno vprašanje.
Nagradna igra traja do 6. novembra 2019, ko bo izžreban nagrajenec in objavljen na spletni strani!
Več informacij o kraškem pršutu in projektu na spletni strani kraski-prsut.eu in Facebook strani Festival kraškega pršuta.
Projekt Evropske sheme kakovosti – jamstvo za kakovost je sofinanciran s strani Evropske unije, njegova poglavitna cilja pa sta promocija evropskih shem kakovosti ter promocija kraških mesnin s poudarkom na kraškem pršutu.
Projekt poteka pod sloganom:
»Evropska kakovost. Kraški pršut. Ponosni, da je naš.«
GIZ Mesne industrije Slovenije je neodvisna in samostojna pravna oseba, ustanovljena leta 1999. Osnovna dejavnost GIZ-a je zastopanje interesov članic, oblikovanje stališč in predlogov v odnosu do državnih organov, med deležniki v mesno predelovalni verigi in sodelovanje z nevladnimi organizacijami in evropskimi panožnimi zvezami. GIZ Mesne industrije Slovenije je gospodarsko združenje odprtega tipa. Vanj se lahko včlanijo pravne osebe, katerih osnovna dejavnost je zakol živine ter proizvodnja in predelava mesa in mesnih izdelkov. Članice se pred pristopom zavežejo, da bodo spoštovale KODEKS članstva, ki zagotavlja, da bodo trajnostno gradile ugled slovenske mesne panoge, spoštovale visoke etične, trženjske in kvalitativne standarde in bodo vrednote, na katerih temelji zaupanje potrošnikov, postavile na najvišje mesto vrednostne lestvice.
