Na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) so namreč prepričani, da je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pristojna za nadzor obveščevalnega področja dela agencije, na ostalih področjih dela agencije pa nadzor opravljajo drugi državni organi. Med njimi navaja inšpektorat za javni sektor, ki ima zakonska pooblastila za nadzor izvajanja zaposlovanja in ga je Sova 9. oktobra že zaprosila, da opravi celovit strokoven nadzor zaposlitvenih postopkov v agenciji.
"Agencija bo pooblaščenim osebam inšpektorata omogočila dostop do vse potrebne dokumentacije in vseh podatkov za nemoteno izvedbo inšpekcijskega nadzora. V interesu agencije je, da pristojni in strokovno kompetenten organ opravi nadzor zaposlitvenih postopkov," so za STA pojasnili v Sovi. Dodali so, da so bile v medijih v zadnjih dneh namreč pogosto objavljene "sicer neresnične, a obtožujoče navedbe in namigovanja o domnevno spornih ali nezakonitih zaposlitvah v agenciji". Gre za očitke o posredovanju premierja Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca pri zaposlitvi konkretne uslužbenke na Sovi, sicer Šarčeve znanke.
Če bi nadzor inšpektorata ugotovil kakršne koli nepravilnosti v zaposlitvenih postopkih, bo agencija ravnala v skladu z ukrepi, ki bi ji jih naložil inšpektorat, so zatrdili.
Tako ostajajo očitno vsaksebi Sova in med drugim predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi), ki je v četrtek po tistem, ko je Sova zavrnila posredovanje določene zahtevane dokumentacije, ocenil, da Knovs je pristojen za preverjanje zakonitosti zaposlovanja v Sovi.
Ob tem je dejal še, da bi moral direktor Sove Kozmelj, če drži, da temu ni tako, že takoj zavrniti pooblaščeno komisijo Knovsa, ki je minuli teden opravila nadzor na sedežu Sove. Direktorju je očital, da si je čez noč premislil, najverjetneje zaradi posredovanja Črnčeca.
V Sovi so glede tega danes pojasnili, da je skupina Knovsa želela "izvesti nadzor na podlagi odredbe, ki je pravilno urejala postopkovni del nadzora, ne pa, vsaj ne v celoti, tudi vsebinskega". "Agencija je v okviru nadzora v duhu tvornega sodelovanja pooblaščeni komisiji Knovsa posredovala več podatkov, kot bi jih sicer bila dolžna posredovati, ni pa posredovala podatkov, ki jih ne bi smela posredovati," so navedli.
Po njihovih navedbah se je tako pooblaščena skupina seznanila s podatki v zvezi s splošno dejavnostjo agencije na področju kadrovske politike z vidika uresničevanja strategije nacionalne varnosti, predvsem s številom zaposlenih v mandatu aktualne vlade oz. aktualnega direktorja agencije ter potekom javne objave prostih delovnih mest. Agencija pa je z namenom zavrnitve dvomov, navedenih v medijih, podala tudi nekatera splošna pojasnila glede konkretnega postopka zaposlitve.
Med izvedbo nadzora pa se je po njihovih navedbah izkazalo, da pooblaščena skupina pričakuje tudi podatke iz konkretnih kadrovskih zadev, ki pa da ne morejo biti predmet parlamentarnega nadzora, zato teh podatkov niso izročili. "Ob poznavanju zakonskih določil, ki opredeljujejo pristojnosti posameznih nadzornih organov in teles, bi agencija, če bi se situacija ponovila, ne mogla ravnati drugače kot je," so navedli.
Sova je sicer med argumenti za zavrnitev dokumentov navajala tudi, da je močno skrbi varnost podatkov, ki naj bi s Knovsa uhajali v medije. Na vprašanje, ali bodo zaradi uma izdaje tajnih podatkov kakorkoli ukrepali, so odgovorili le, da bodo ravnali v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki.
