Črna kronika

Tožilstvo zahteva zapor za nasilno vzgojiteljico, obramba oprostitev

G.G./STA
10. 10. 2019, 15.24
Posodobljeno: 10. 10. 2019, 15.28
Deli članek:

Tožilka Nataša Valentič Kuštra je vztrajala pri obtožnici zoper nekdanjo vzgojiteljico vrtca v Hrvatinih in sodišču predlagala enotno kazen dveh let zapora, ki naj jo prestane z družbeno koristnim delom. Obtožena očitke zavrača

Profimedia
Fotografija je simbolična

Višja državna tožilka Valentič Kuštrova je pojasnila, da je bilo na sojenju dokazano, da je obtoženka storila kazniva dejanja surovega ravnanja z mladoletnimi otroki in za vsakega od 17 otrok predlagala izrek kazni dveh mesecev zapora, nato pa že omenjeno enotno zaporno kazen dveh let zapora.

Pri tem se je tožilka oprla tako na izjave staršev kot drugih vzgojiteljic. Vsi starši, ki so po nasvetu psihologa z otroki odigrali igro vlog, s čimer se je po njenem mnenju razkrilo ravnanje obtoženke, so namreč pričali podobno. Obtožena da je otroke tepla, vlekla za ušesa, stresala, kričala nanje, jih kregala ter grozila, naj doma ne povedo, kaj se je zgodilo.

Tudi vzgojiteljici v istem vrtcu sta obremenili obtoženo. Tako je ena sama videla, kako je obtoženka kričala na otroka in ga stresala, poleg tega pa pričala, da ima obtožena "vojaški način vzgajanja", da je "obsedena z redom" in celo "nevarna za otroke". Kot je povzela tožilka, je tudi druga vzgojiteljica pričala o vsakodnevnih poniževanjih otrok.

Po prepričanju Valentič Kuštrove je preveč primerov otrok, ki so vsi izpovedali primere fizičnega in psihičnega nasilja, in preveč obtožb, da ne bi bile resnične. "Do nasilja nad otroki moramo imeti vsi ničelno toleranco," je še dodala tožilka.

Obramba predlaga oprostitev

Zagovornica obtožene Brankica Savić pa je nasprotno menila, da dokazni postopek ni potrdil obtožb zoper obtoženo, zaradi česar je sodišču predlagala oprostitev po vseh točkah obtožnice. Kot je opozorila, je takratna vršilka dolžnosti ravnateljice vrtca podala prijavo kaznivega dejanja zoper obtoženko zaradi domnevnega surovega ravnanja nad enim otrokom, šele nato pa so se zvrstile prijave drugih staršev.

Starši torej do tedaj niso opazili, da bi bilo karkoli narobe z njihovimi otroki, vsaj dokler se niso pojavile govorice na račun vzgojiteljice. To po prepričanju odvetnice kaže na sugestibilnost staršev, ki se je prenesla tudi na otroke. Ti so bili namreč zelo majhni, vprašanja staršev pa naj bi že implicirala odgovore. Ob vsem tem je za odvetnico pomembno, da z otroki ni bil opravljen noben forenzični intervju.

Negativna pričanja dveh vzgojiteljic je Savićeva pripisala njunim osebnim zameram do obtožene. Nenazadnje pa je glede odnosa obtožene poudarila, da je bila ta kot vzgojiteljica morda stroga, vendar je to počela zato, da bi otrokom postavila meje, "biti strog učitelj pa ni isto kot to, kar se ji očita".

Tudi obtožena je zavrnila vse očitke o surovem ravnanju z otroki, pričanji svojih bivših sodelavk pa označila za zlonamerni. Kot je poudarila, je šlo za ščuvanje staršev proti njej osebno z namenom, da jo po več kot 30 letih uspešnega dela v vrtcu razrešijo z delovnega mesta.