»Pred 20 ali 25 leti na to ne bi pristal, a življenje je udarilo svoj pečat in Avguštin Hudorovac, bolj znan kot Kuljaš, je danes telesno in duševno izčrpan človek. Kakšen namen bi dosegel zapor? Zapor človeka ne umiri, starost in bolezen pa, in obtoženec danes res ni več sposoben hudih kaznivih dejanj.«
Tako je višji državni tožilec Bojan Avbar na sojenju na novomeškem okrožnem sodišču pojasnjeval svoje strinjanje s predlogom, da sodišče Kuljašu, sicer staremu znancu policije, leto in pol zaporne kazni, ki jo je dobil zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, zamenja s 1095 urami dela v splošno korist.
Kuljaš bi kot delo v splošno korist kuhal kavo v dnevnem centru, čistil, lahko bi pobiral odvržene igle po Ljubljani ali pa izdajal sterilni material za injiciranje.
Vzrok prepira ni znan
Zgodilo se je v opuščenih delavnicah na Ljubljanski cesti v Novem mestu, nekdanji Osolnikovi tovarni pod Marofom, ki občasno postane zbirališče brezdomcev in narkomanov. Decembra 2014 sta se tam grdo sprla danes 47-letni Avguštin Hudorovac - Kuljaš iz Brezja in Slovak Pavol Baroš. Kaj je bil povod za prepir, ki bi se lahko končal usodno, ni čisto jasno. Kuljaš je najprej trdil, da ga je Baroš zmerjal s ciganom, potem, da ga je napadel z desko, a je Slovak oboje zanikal. Jasno je le to, da je bilo posredi precej alkohola in da je Kuljaš v nekem trenutku Baroša napadel z nožem, ga štirikrat zabodel v predel prsnega koša in enkrat v podlaket ter ga porezal po vratu. Trije vbodi v prsni koš so bili plitvi, eden pa je predrl arterijo in pljuča, tako da je začel Baroš močno krvaveti v prsni koš, v obpljučni prostor pa mu je vdrl zrak. Kljub hudim poškodbam mu je nekako uspelo priti do stavbe novomeške policijske uprave, od koder so ga takoj prepeljali v novomeško bolnišnico, in tam so mu s hitrim kirurškim posegom najverjetneje rešili življenje.
Zatekel se je v Stigmo
Baroš je bil še dober mesec dni v bolnišnici, Hudorovac pa se je še isti dan sam javil na policiji. Preden je primer prišel do Okrožnega sodišča v Novem mestu, se je Kuljaš zaradi roparske tatvine znašel v zaporu, iz katerega so ga predčasno izpustili leta 2017. Od takrat živi v Ljubljani, kjer je začel pred kakšnim letom zahajati v prostore društva Stigma, ki narkomanom pomaga pri zmanjševanju škodljivih posledic uživanja nedovoljenih drog.
Kot je na sojenju povedala sociologinja Katja Krajnc, sicer uslužbenka Stigme, je v enem letu, kolikor prihaja k njim, Avguština dobro spoznala. Pomagala mu je pri pridobitvi denarne socialne pomoči in dostopu do zdravniških storitev, pa tudi pri urejanju njegove stanovanjske problematike, tako da zdaj živi na območju Rudnika, kjer v zameno za bivanje lastniku in sosedom pomaga pri preprostih opravilih. »Medtem sva imela tudi nekaj poglobljenih pogovorov. Zdaj ne pije več, nisem zaznala, da bi se drogiral, skrbi za svoje zdravje in se na splošno drži dogovorov. Tudi na operacijo hernije je šel, čeprav ga je bilo zelo strah in bi si skoraj premislil. Drugačen človek je kot pred štirimi leti. Poskuša se spremeniti in se tudi je. Večkrat mi je rekel, da mu je žal za to, kar se je zgodilo,« je sodnici Betki Šimc pripovedovala Krajnčeva.
V društvu Sitgma so Kuljašu pomagali že pri pridobitvi denarne socialne pomoči in dostopu do zdravniških storitev, pa tudi pri urejanju njegove stanovanjske problematike.
Lahko bi delal pri društvu
Ker je društvo Stigma tudi izvajalec del v splošno korist, je Krajnčeva predlagala, da bi Kuljaš svojo kazen v obliki 1095 delovnih ur odslužil kar pri njih. »Lahko bi kuhal kavo v dnevnem centru in čistil, lahko bi pobiral odvržene igle po Ljubljani ali pa izdajal sterilni material za injiciranje,« je naštevala Krajnčeva.
Kot rečeno, se je tožilstvo s tem strinjalo, blage kazni pa je bil vesel tudi Hudorovac. »V zaporu ni luštno. Nikamor ne moreš iti, tisti sprehod ni nič. Raje bom delal,« je zatrdil sodnici Šimčevi, ki ga je sicer opozorila, da bo moral naložene obveznosti izpolniti. »Uredili ste si življenje, postavili sistem vrednot in se rešili odvisnosti. Tega ne zmore vsak. A naj delo v splošno korist ne bo potuha. Vzemite to kot preizkus, ali lahko opravite 1095 ur dela. V nasprotnem primeru lahko sodišče kazen spremeni v zapor, a verjamem, da do tega ne bo prišlo. Še vedno lahko postanete bolj odgovoren del družbe in morda celo zaslužite za svoje preživljanje,« je sojenje zaključila Šimčeva.
