Tik pred božičnimi prazniki je Tanja predstavila svojo novo pesem. »To je moja prva pesem po letu in pol premora, kar je bila v vseh dvaindvajsetih letih moja prva tako dolga ustvarjalna pavza. Nastopala sicer sem, nisem pa imela intervjujev in snemanj. Zdaj je prišel čas za nove podvige. V tem času sem se posvečala le Karlu in želela sem biti poleg njega, čutiti in videti, kako raste. Zdaj je Karlo že v vrtcu in tisti čas zdaj lahko izkoristim za delo. Tako sem predstavila pesem z naslovom Pet do polnoči.« Pesmi sicer ni napisala sama kot veliko prejšnjih, ampak jo je zanjo napisal Aleš Klinar, s katerim tokrat sodeluje prvič. »Je zelo strastna, ljubezenska pesem s posebno žensko energijo. Začutile jo bodo zrele ženske, ki imajo izkušnje v odnosih in so morda tudi že mame. Zdi se mi, da je ženska energija zelo pomembna za svet, in mislim, da je od nas tudi veliko odvisno. Moramo se zavedati, da prav me s svojo dobro energijo navdihujemo partnerski odnos, moški pa so ob takšnih ženskah drugačni, odločnejši in drznejši.«
Tanja je oseba, ki je skoraj vedno dobre volje in ji ni nič težko. »Zadnje čase tudi veliko razmišljam o spominih, saj je to vse, kar nam ostane. Zato je pomembno, da so ti spomini lepi, veseli, zabavni … Če je človek odprt in zna sprejemati tudi drugačnost, mu življenje ponuja veliko več lepega, je bolj radosten in sproščen. Tako živim in lepo mi je.«
Izpolnjena življenjska želja
Kot vsaka mamica je seveda tudi Tanja še posebej ponosna na sina Karla in prijateljem rada kaže slike dečka s sinje modrimi očmi. »Življenje je boljše in lepše in neprimerljivo s tistim, kar je bilo prej,« pravi. Karlo je zdrav in veselo obiskuje vrtec. »Rad ima otroško družbo in še posebej je vesel, če že v garderobi sreča kakšno deklico, da jo lahko že navsezgodaj zjutraj objame in ji da poljubček,« se glasno zasmeji. Nad sinom pa je seveda navdušen in ponosen tudi njegov očka Miki Šarac. »Otrok je nov žarek v življenju in užitek mi ga je gledati. Seveda je drugače dobiti otroka v zrelih letih. Zelo rada ju opazujem, ko se moja moška igrata in pogovarjata, to me gane,« pravi Tanja s solznimi očmi in priznava, da se ji je izpolnila življenjska želja. »Imeti otroka in družino je bila moja življenjska želja. Srečna sem, da se mi je to izpolnilo. Včasih smo preveč nestrpni in drezamo v ljudi, zakaj nimajo otrok, vendar moramo vedeti, da nekateri ne morejo ali pa si ne želijo biti starši.«
Sicer pa je pri Tanjini družini vedno polna hiša, saj imajo, odkar ju je razveselil Karlo, obiske skoraj prav vsak dan. »Pravijo nam kar 'družina odprtih vrat', saj se pri nas obiski vrstijo drug za drugim. Radi imamo polno hišo ljudi.« Doma pa je tudi v veselje najmlajšega veliko glasbe. »Jaz sedem za klavir, Miki vzame eno od treh flavt, ki jih imamo doma, obiski pa dobijo v roke kakšen tamburin ali triangel in potem igramo predvsem otroške pesmice. Karlo zelo uživa, miga s svojo ritko in pleše, ko pa je pesmi konec, s svojimi rokicami navdušeno ploska, bravo, bravo!«
Pevka si želi, da Karlo ne bi ostal edinec. »Odraščala sem kot edinka, saj je moj polbrat kar 19 let starejši od mene. Moja želja je, da se naša družinica poveča. In jaz mislim, da se želje uresničujejo – sicer ne vse in ne takoj, a če si potrpežljiv, se stvari lepo zložijo in prej ali slej pride vse na vrsto.«
In v kakšnih spominih ji bo ostalo leto 2018? »Leta 2018 se bom za vedno spominjala predvsem po tem, da se je Karlo prvič postavil na nogice in me tako konec maja presenetil, ko sem zjutraj stopila v njegovo sobico. Pa seveda po njegovih prvih korakih in besedah, med katerimi je tudi mama.«
