Bosanska državljana Jasmin Alagič in Edin Karajić, za katera je tožilstvo brez uspeha predlagalo izgon iz države, sta kritičnega dne oborožena terorizirala natakarja draveljske kavarne Annalisa, v nadaljevanju pa še goste in natakarico lokala Tut en kamn v Šiški. Petintridesetletni Alagić je bil spoznan za krivega grožnje (pet mesecev zapora), nasilništva (šest mesecev) in poškodovanja tuje stvari (dva meseca), tri leta starejši Karajić pa povzročitve splošne nevarnosti (eno leto in pet mesecev) in nasilništva (osem mesecev). Alagiću je sodnik Marjan Pogačnik določil enotno kazen eno leto zapora, Karajiću pa enotno kazen dve leti zapora. Oba do pravnomočnosti ostajata priprta zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, stroški kazenskega postopka pa bodo v primeru pravnomočnosti bremenili proračun.
Na mizi vedno zahtevala pivi
Obdolžena sta 12. maja nekaj pred 21. uro oborožena, vsak s svojo pištolo Crvena zastava M70, prikorakala v draveljsko kavarno Annalisa, kjer sta začela brez vzroka zafrkavati natakarja, naj ugasne oziroma prižge luči, zahtevala pa sta tudi, da sta na mizi dve pivi. Zapitka v višini 20 evrov potem nista hotela plačati, ker da denar potrebujeta »za kurbe«. Ob tem je Alagić na natakarjevo telo prislonil pištolo in mu zagrozil, da ga bo ubil, zaradi česar je revež že na kraju doživel živčni zlom, zaslišan na sodišču pa se je še vedno tresel kot šiba na vodi. Karajić je ob tem najmanj petkrat ustrelil. Kot je bilo slišati, je eden od nabojev prestrelil trojno šipo sosednjega lokala, ki pa je bil na srečo prazen.
»Kurbarije« nista prenašala
Kraval, ki so ga posnele tudi varnostne kamere, se je čez kakšno uro nadaljeval v lokalu Tut en kamn ob Celovški cesti. Tam sta se Karajić in Alagić posedla na terasi in se »zapičila« v eno od gostij, ki je sedela v notranjosti lokala s prijateljem. »Te 'kurbarije' ne bova prenašala,« sta se drla in tolkla po zastekljeni steni. Ko so ju nekateri gostje in natakarica hoteli pomiriti, sta se z njimi zapletla v fizični obračun, šopirila pa sta se tudi s pištolama. Ko je natakarica hotela poklicati policijo, ji je Alagić telefon zbil iz rok, da se je raztreščil po tleh. Karajić je v končni besedi očitke celo priznal, storjeno pa tudi »globoko obžaloval«, čeprav je njegova obramba nekaj minutprej trdila, da ni trnih dokazov za nobeno očitano mu kaznivo dejanje.Alagić pa je v končni besedi še enkrat zanikal očitke grožnje natakarju v Annalisi in poudaril:»Sem proti orožju, kaj šele da bi komu grozil.«
Iz pripora zaprosil za azil
Tožilka Katjuša Čeferin je za oba predlagala tudi izgon iz države za dobo petih let, ker da »predstavljata nevarnost za javni red in mir v Republiki Sloveniji«, vendar sodišče ni sledilo njeni zahtevi. Karajić, z urejenim stalnim prebivališčem v Ljubljani, ima namreč mladoletno hčerko, slovensko državljanko, katere skrbništvo je prevzela babica oziroma obtoženčeva bivša tašča, ki se je o očetu na sodišču izrekla »pozitivno«; da je zgleden in ljubeč oče, ki bi mu izgon zelo otežil stike s punčko, ki ga sicer redno obiskuje tudi v priporu. Eno njeno risbo je celo vložil v spis. Za Alagića pa je sodnik dejal, da je bil v domovini obsojen za milejša kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča, upošteval pa je tudi, da je bil pri razgrajanju v Ljubljani posredi alkohol. Alagić, ki v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča in je pri nas živel na črno, je sicer nedavno iz pripora zaprosil za azil pri nas, ker se v rodni BiH ne počuti varnega.
