Naobjektivno
»Mislim, da v tem postopku ni bilo razsojeno po pravici in po resnici in je bila zadeva s strani sodnika vodena zelo neobjektivno,« je ocenila tožilka Gregorčičeva, ki je nadomeščala kolegico Katarino Bergant.
Po slabih treh letih sodnega postopka in štiri leta od izbruha ene največjih afer v slovenskem zdravstvu, vsaj kar zadeva varnost bolnikov, je senat ljubljanskega okrožnega sodišča zdravnika Ivana Radana oprostil vseh obtožb. Tako tožilstvu ni uspelo dokazati niti obtožb o neupravičenem snemanju petih bolnikov, zlorabi položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanju listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.
Na sojenju, ki so ga sicer zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom, je državna tožilka Katarina Bergant predlagala, naj sodišče Radanu izreče enotno kazen 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica, medtem ko je obramba vztrajala pri popolni oprostitvi.
Predsednik sodnega senata Martin Jančar je v obrazložitvi sodbe tožilki očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal. »Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti, in ne iz domneve krivde,« je še poudaril Jančar.
Eden izmed dveh Radanovih zagovornikov, Milan Krstić, je sicer že pred slabimi tremi leti napovedal takšen razplet sojenja. »Končni izid bo, da bomo preganjali tiste, ki so to zakuhali. To je maščevanje policije Radanu in preusmerjanje pozornosti na ljubljanskem kliničnem centru,« je takrat dejal Krstić.
Sodnik vabil na večerjo
Samo sojenje so spremljali številni nenavadni dogodki. Za najbolj nenavadnega je poskrbel sodnik Martin Jančar, ki je po štirih mesecih sojenja ob koncu ene izmed obravnav avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla povabil na večerjo, saj so ga »na sodišču mrcvarili že tri dni«. Tožilka je zastrigla z ušesi, nato pa je sodnik dodal, da povabilo velja tudi za tožilstvo in obrambo, a je Bergantova takšni večerji v času, ko postopek na sodišču še poteka, nasprotovala.
Nekaj dni po povabilu je Bergantova neuradno celo razmišljala, da bi zaradi te Jančarjeve poteze predlagala njegovo izločitev, a se na koncu za ta korak ni odločila. Bo pa prav to vabilo na večerjo tožilstvo gotovo izkoristilo v napovedani pritožbi na oprostilno sodbo, saj bi lahko bil zaradi te poteze sodnika okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Vsaj nenavadno je bilo tudi kasnejše vabilo avstrijskega izvedenca, ki je tožilki predlagal, naj se mu pridruži kot avtorica pri pisanju knjige o procesu proti Radanu.
Grožnja izvedenki
Celoten sodni proces so sicer zaznamovali ostri besedni »spopadi« med izvedenci, predvsem med izvedencem sodišča, Avstrijcem Wolfgangom Kröllom, in strokovno pričo tožilstva, slovensko strokovnjakinjo za paliativno oskrbo Matejo Lopuh, ki sta do zadnjega ostala na popolnoma nasprotnih bregovih glede mnenja, ali so štirje bolniki umrli zaradi dodajanja morfija, propofola oziroma kalija.
V enem izmed pričanj pa je Lopuhova sodišče tudi opozorila, da je bila deležna pritiskov s klici neznanca in fotografijami moškega z lutko v roki. O tem je obvestila državno tožilstvo. Klic so preverili in ugotovili, da je bil opravljen s telefona Radanovega prijatelja.
Najbolj pa je odmeval spopad med kliničnim psihologom Alešem Friedlom in klinično psihologinjo Alenko Sever, ki je bila priče obrambe. Friedl je Radanu diagnosticiral narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti. Ob tem je trdil, da je obtoženi štirim svojim bolnikom predpisal zanje smrtonosni kalij, morfij oziroma propofol iz morilske sle, ker se je počutil kot bog.
Severjeva, ki je sicer tudi predsednica komisije sodnih izvedencev pri zbornici kliničnih psihologov in predsednica sekcije za forenzično psihologijo, je njegovo strokovno mnenje raztrgala na prafaktorje. Ko je Friedla soočila s tem, da je pri svojem mnenju izhajal tudi iz 40 let stare literature, medtem ko je pri Radanu uporabil nekatere zastarele teste, nekaj jih je celo neprimernih za analizo osebnosti, je Friedl svoje mnenje umaknil. Sodišče je nato zavrnilo prošnjo tožilstva za imenovanje novega izvedenca, zato je tožilka kasneje v obtožnici kazniva dejanja umora zamenjala s kaznivimi dejanji uboja.
Dvojna igra odvetnika?
Med številnimi pričami je bila tudi medicinska sestra na intenzivnem oddelku nevrološke klinike Petra Šanc. Na pričanju je sicer povedala, da ni imela občutka, da bi Radan bolnikom hotel škoditi, a da nekaterih stvari v povezavi z zdravljenjem ni razumela. Ob tem je poudarila, da je bila po izbruhu afere na delovnem mestu deležna pritiskov. Govorili so ji, da ni ravnala prav, da bi morala glasneje opozoriti na dogajanje. Zaradi tega je zamenjala službo. Ob vztrajanju sodišča je povedala, da naj bi nanjo pritiskala glavna sestra na oddelku Dursuma Musić, kar pa je slednja kasneje na sodišču zanikala.
Sestra Šančeva je na pričanju tudi zatrdila, da se ji je Milan Krstić ponujal kot odvetnik, saj naj bi samo ona po njegovi oceni govorila resnico in da ne bi rad zagovarjal Radana, temveč njo. Toda odvetnik Krstić je to zanikal.
Licenca potekla
V torek oproščeni Radan je sicer kmalu po izbruhu afere vrnil zdravniško licenco in se s tem izognil disciplinskemu postopku zdravniške zbornice. Kot smo izvedeli, je medtem Radanu licenca, ki je veljavna sedem let, že potekla. Če bo želel nadaljevati delo zdravnika, bo moral zaprositi za podaljšanje licence in ob tem predložiti vsa zahtevana dokazila. »V postopku je treba izkazati pogoje za podaljšanje licence, v nasprotnem primeru mora zdravnik pristopiti na preizkus strokovne usposobljenosti,« so pojasnili na zdravniški zbornici.
