Sodnica celjskega višjega sodišča Marija Bovha je na današnji seji pritožbenega senata podrobneje povzela celotno sodbo, ki jo je decembra lani izreklo celjsko okrožno sodišče in v kateri je Laubiča spoznalo za krivega umora na grozovit in zahrbten način, ki se je zgodil aprila 2016 na avtobusni postaji ob trgovskem središču v Celju.
Okrožno sodišče je v sodbi glede na izvedenska mnenja ocenilo, da je bil motiv dokončno spoznanje obtoženega, da ga je partnerka zapustila. Ocenilo je tudi, da je bil pri dejanju prišteven, da ji je s prizadejanjem številnih vbodnih ran in vreznin povzročil hude fizične in psihične bolečine, ki so občutno presegale trpljenje, ki je sicer prisotno pri vsakem umoru. Hkrati je del dogajanja videl tudi njun nekajletni otrok.
Kazen se mu zdi previsoka
Do tragičnega dogodka je sicer prišlo, ko sta nekdanja partnerja skupaj z otrokom zapuščala trgovsko središče, kjer sta se sestala. Pri izhodu iz trgovskega centra sta se začela pregovarjati, Laubič je potem stopil do svojega avtomobila, iz njega vzel preklopni nož in po ugotovitvah sodišča žrtev večkrat zabodel.
Obtoženi Laubič se današnje seje pritožbenega senata ni udeležil. Po navedbah odvetnika je v četrtek odšel na Dob na predčasno prestajanje kazni.
Zatem je bistvene poudarke iz pritožbe na to sodbo predstavil Laubičev zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Matjaž Šaloven. Prepričan je, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako se je pritožil zaradi višine izrečene kazni, ki se mu glede na obstoječo sodno prakso v Sloveniji v podobnih primerih - med drugim je navedel primer Zorice Škrbić in t. i. Facebook umor - zdi previsoka. Željko Petrović in Blagoje Sazdov, mučitelja in morilca Zorice Škrbić, sta se s specializiranim tožilstvom denimo pogodila 15 oziroma 14 let zaporne kazni, medtem ko je sodišče Olovcu in Kovaču prisodilo 21 oziroma 20 let zapora.
Med drugim se je pritožil zaradi sestave senata, v katerem so prevladovale ženske. Poleg tega je podvomil v eno od izvedeniških mnenj, zato meni, da bi moral obtoženi dobiti možnost, da se o njegovem duševnem stanju izreče nov izvedenec. Ocenil je, da je sodišče nekatere okoliščine zmotno in nepopolno ugotovilo. Po njegovih besedah med drugim ni ugotovilo, da je oškodovanka zavajala obtoženega in "sedela na dveh stolih" ter mu dajal dvoumne signale.
Šaloven je prepričan, da je Laubič ravnal v stanju zožene zavesti in bil bistveno zmanjšano prišteven ali neprišteven. Meni tudi, da je sodišče zmotno kvalificiralo kaznivo dejanje in da gre v tem primeru kvečjemu za uboj, in ne za umor. Ocenil je, da bi višje sodišče moralo ugoditi pritožbi in zadevo vrniti na prvo stopnjo ali pa znižati kazen. Tožilstvo se s temi očitki seveda ne strinja. Obravnava je potekala brez navzočnosti obtoženega, pritožbeni senat pa bo odločitev izdal pisno.
