»Leto 2017 je bilo naporno, a lepo. Zgodile so se mi stvari, za katere si ne bi mislila, da se bodo. Hkrati sem snemala Eno žlahtno štorijo in plesala v šovu Zvezde plešejo. Nato smo v Špas teatru naredili predstavo Dekliščina, povabili so me še k sodelovanju v oddaji Slovenski pozdrav in občasno v šov o izgubljanju kilogramov. Nisem si mogla misliti, da me bo doletela takšna sreča, saj občasno še čutim malo pomanjkanja samozavesti, ker nisem končala AGRFT-ja. Včasih se sprašujem, ali sem naredila napako, ker nisem študirala igralstva, in koliko se bom morala še sama sebi dokazati, da sem uspešna,« pravi Urška, ki je bila zaradi številnih obveznosti precej manj doma kot običajno. »Sem človek seznamov. Ves čas pišem, kaj moram postoriti, in sem nenehno v zaostanku z nečim. Na mojih listkih se znajdejo opravki, kot so: pobriši elemente v kuhinji, operi perilo, očisti led v skrinji, posesaj … Otroka že malo pomagata, predvsem ko imamo kakšno večjo čistilno akcijo. Ko sem bila jaz manjša, smo imeli doma čisto drug red: enkrat tedensko smo skupaj sesali, čistili, kuhali kosilo. Zdaj pa moja družina ne živi tako. Las si ne umivamo več zgolj ob nedeljah, posteljnino menjamo, ko je kaj časa, čistimo, ko vidimo, da je umazano …« je iskrena Urška, ki si ne jemlje preveč k srcu, če pri njih doma ni vse kot iz škatlice. Tudi za praznike ne bo pretiravala s čiščenjem, namesto tega bo več pozornosti namenila druženju.
Ločeni, a še vedno skupaj
»Vajena sem, da smo za praznike vsi skupaj. Glede na številne obveznosti je dobro, da so prazniki zapovedani, saj bi sicer ves čas hiteli po opravkih in se ne bi znali ustaviti, družiti in se poveseliti, čeprav je to vedno zelo fino. Od malega sva s sestro vedeli, da, kljub temu da se s sorodniki čez leto ne vidimo toliko, kot bi si želeli, se za praznike gotovo bomo. In tako mi je bil vedno lep tudi 1. november. Zdaj dobro vem, da se tiste dobrohotne obljube, pridi malo naokrog ali na obisk, le redko izpolnijo. Jaz ljudem že vnaprej povem, da me ne bo, saj ni časa. Pri praznikih pa je drugače. Silvestrovega se preprosto ne da prestaviti, ravno tako ne rojstnega dne. Ko ga imaš, ga imaš. Jaz se rada družim in sem vesela vseh naših družinskih srečanj, čeprav so lahko včasih malo zapletena,« pravi igralka, ki tako kot njen mož Matjaž prihaja iz ločene družine.
»Pri nas nismo nikoli praznovali božiča, za silvestrovo pa smo bili doma z družino. Na morje pa sem šla z enim in drugim. Naučila sem se dogovarjanja in sklepanja kompromisov, da se imamo na koncu vsi fino, kar je tudi namen praznikov. Ljudje prepogosto pozabljajo, da ko smo (bili) ljubezenski par, smo z nekom zataknjeni do smrti. Tudi če greš narazen, se boš moral še vedno srečevati. Otroci popolnoma drugače doživljajo osebno bolečino. Ob ločitvi so vedno prizadeti, pa jih nihče ne vpraša, kaj si želijo in česa ne. Radi imajo oba starša in prisiljeni so sprejeti položaj. Pri nas smo vsi potrebovali nekaj časa, da so se strasti umirile in da se zdaj dobro razumemo. Predvsem nas povezujejo otroci. Na praznovanjih rojstnih dni se dobimo vsi skupaj in se imamo prav luštno,« pripoveduje Urška, ki rada vrti kuhalnico.
Uživa v kuhanju
»Nekateri praznujejo tako, da pojejo in igrajo na glasbila, pri nas pa kuhamo. Človek ne more imeti manj kilogramov, če ima tako rad hrano. Rada imam vrvež praznovanj: že za rojstne dneve vedno prinesem balone tudi za odrasle in poskušam slavljencu njegov dan narediti poseben. Za noč čarovnic rezljamo buče, decembra veselo krasimo in kuhamo. Na vse stvari poskušam gledati pozitivno in od vsega vzeti najbolje. Za silvestrovo se z mojo mamo vedno dogovarjamo, kaj bomo jedli. Vedno si privoščimo nekaj takšnega, česar si čez leto ne. Jaz z otrokoma delam piškote in jih pomakamo v čokolado. Matjaž obožuje sadno kupo, mama naredi odlične snežne kepe. Na naši mizi ne sme manjkati tatarski biftek in pršut.«
Njihovi idealni prazniki poleg kuhanja so uživanje v družbi drug drugega. Pripravijo si pokovko, raztegnejo kavč in pričarajo filmski večer. Doma imajo tudi veliko družabnih iger, za kakšno posebno priložnost pa gredo še v kino, na bovling ali v mesto. »Nam je pomembno le to, da smo skupaj. Velikokrat gremo tudi v toplice. Običajno takrat, ko so drugi ljudje doma in tam ni gneče. Ni pomembno, kam gremo, bistveno je, da smo skupaj,« pravi Urška, ki prisega na manjšo količino in večjo uporabnost. Pozorna je, kaj v družini ali prijatelji že čez leto potrebujejo, in jim poskuša to potem podariti za rojstni dan, za novo leto pa je Dedek Mraz bolj skromen in res stavi bolj na dobro voljo in druženje.
Eno darilo je dovolj
S sorodniki so dogovorjeni, da otrokoma kupijo le nekaj manjšega, preostali denar, ki bi ga zapravili za darila, pa dajo Urški, ki potem iz tega otrokoma plača smučarski tečaj. »Vsakdo bi si želel otrokom dati sanjsko darilo. Dejstvo pa je, da si v tem obilju otroci sploh ne utegnejo zaželeti česa posebnega. Zato se mi zdi nesmiselno kupovati kopico neuporabnih stvari, ko pa imamo vsega dovolj. Tako pa se otroka še dolgo spominjata lepih dogodivščin na smučanju in je to najlepše,« je prepričana igralka, ki jo tudi v naslednjem letu čaka množica lepih stvari. »Letos se mi je res zgodilo veliko lepega. Edina slaba stvar je bila, da tako naporen delovnik prinese več napetih trenutkov doma, ko se ne utegneš popolnoma posvetiti najbližjim in se večkrat spreš, kot bi se sicer. Vendar sva uspela rešiti tudi to. Izziv za naslednje leto ostajajo moji kilogrami.«
