O tem je sicer govoril že pred volitvami, a ta teden se je proti temu izreklo več sto tisoč podpisnikov peticije, na ta račun pa ga kritizirajo tudi levi nasprotniki. Macron je že marca med kampanjo obljubil, da bo ustvaril "pravi položaj" za svojo soprogo Brigitte. "Ona bo lahko rekla, kaj si želi biti," je med drugim dejal aprila. "Hočem iti ven iz francoske hipokrizije (...) Ko oseba živi s tabo, mora imeti vlogo in biti prepoznana v tej vlogi." . Francoski predsednik je tedaj še vztrajal, da Brigitte ne bodo plačevali davkoplačevalci. "Da jo plača republika, ne. Da ima vlogo, pravi položaj, prave zmogljivosti, da deluje, da," je Macron dejal marca.
Sedaj pa se mora Macron otepati ravno očitkov hipokrizije in nepotizma, proti kateremu se je večkrat izrekel. Ravno v času kampanje je med drugim prišla na dan afera o zaposlitvi soproge predsedniškega kandidata Francoisa Fillona Penelope, ki so ji očitali, da je bila plačana več sto tisoč evrov za zelo malo dela. Francoski parlament se sicer pripravlja na glasovanje o novem zakonu o etiki, ki bi poslancem prepovedalo zaposlovanje družinskih članov. "Ampak vidim, da lahko včasih nekdo ustvari službo za svojega partnerja," je konec julija kritično dejal opozicijski poslanec Ugo Bernalicis v luči razprav o uradnem nazivu prve dame.
Na spletu pa se je pojavila peticija proti uradnemu nazivu prve dame, ki jo je podpisalo že več kot 300.000 ljudi. Tudi v javnomnenjski anketi so se Francozi večinsko izrekli proti Macronovem načrtu. Francoski predsednik bo njen naziv sicer pojasnil kasneje ta mesec ali v začetku septembra, je dejal eden iz spremstva prve dame, ki je dodal, da za oblikovanje uradnega položaja prve dame ne bo treba spremeniti ustave. "Brigitte Macron igra vlogo, ima odgovornosti. Želimo si transparentnost in okvir sredstev, ki ji bodo na voljo," je tvitnil tiskovni predstavnik vlade Christophe Castaner.
Zgodovinsko je prva dama francoskega predsednika vedno igrala pomembno javno vlogo, sprejemala voditelje držav in druge veljake. Na voljo ji je sicer manjša ekipa varnostnikov in pomočnikov, ki so plačani iz predsedniških sredstev, vendar pa nima uradnega službenega naziva, kot na primer v Veliki Britaniji in Nemčiji.
