Na enem od najbolj severnih kotičkov sveta gori. Nad Grenlandijo se dviga dim.
Ognjeni zublji so letos Grenlandijo prizadeli dvakrat bolj kot lani. Nič bolje ni drugod na območju arktičnega kroga. Raziskava iz leta 2013 je pokazala, da na območju v zadnjih 10.000 letih še nikoli ni tako pogosto gorelo. Razloga sta dva: vedno višje temperature in vedno bolj sušne razmere.
Ni še povsem znano, kaj je vzrok za nastanek požara. Zaenkrat najbolj verjetna razlaga pravi, da se je več požarov v tamkajšnji tundri združilo v en velik kres. Tik pred ognjeno kataklizmo so termometri na območju kazali relativno visoke temperature: 12 stopinj Celzija.
Podnebne spremembe
Strokovnjaki krivdo pripisujejo podnebnim spremembam,da so se sploh vneli ostanki mrtvih rastlin, običajno ujeti v primež permafrosta. Zaenkrat kaže, da je to največji požar na Grenlandiji po letu 2000. 31. julija so ga približno 150 kilometrov severovzhodno od mesta Sisimiut (drugo največje mesto na Grenlandiji ima 5.500 prebivalcev) opazili Nasini sateliti – po najbolj svežih podatkih sodeč je prizadel 404 hektarje površin.
Ne le led
Čeprav večji del Grenlandije počiva pod ledom, pa so njene obale prekrite z nizkim rastjem. In ker meteorologi v svojih čarobnih kroglah ne vidijo padavin, bi lahko ogenj plamtel še nekaj časa. Kar pomeni, da se bo tamkajšnji led še bolj topil, jeleni pa bodo morali pri iskanju paše pokazati dobršno mero iznajdljivosti.
