Leta 2005 je postal avtomobilski novinar na Siolu, pridobljeno znanje pa je leta 2016 strnil v ustvarjanje svojega vloga (videobloga), ki je v kratkem času obstoja – prav v teh dneh je praznoval prvi rojstni dan – podrl vse rekorde: sledi mu več kot štirideset tisoč ljudi, obiskovalci pa so si do zdaj njegove posnetke ogledali kar sedemmilijonkrat.
»Za začetek zasvojenosti z avtomobilizmom je odgovoren moj pokojni oče, prav tako Ciril Komotar,« pripoveduje Ciril. »Delal je pri Avto-moto zvezi Slovenije, tako da je bil s prometom povezan praktično vse življenje. Sicer pa me zanima čisto vse v zvezi z avtomobili. Njihova tehnična plat, zgodovina, prihodnost, razvoj, dizajn, ozadje industrije, pa tudi vloga v sodobni družbi, ki je veliko pomembnejša, kot bi si kdo lahko mislil.«
Prehod z »varne« vloge avtomobilskega novinarja, v kateri se je v enem desetletju dodobra izuril, na neznan vlogerski teren je bila gotovo pogumna poteza, a Ciril pravi, da je bil začetek vloganja le logična posledica prilagajanja trendom, predvsem pa sledenja lastni želji po ustvarjanju. Treme pred objavo prvega posnetka niti ni bilo, tako kot je ni imel niti, ko je prvič stopil v novinarske čevlje. »Med pisanjem prvega članka sta me nesli vznesenost in želja po dokazovanju. Za tremo ni bilo časa, kaj šele za blokado. Pri snemanju prvega vloga je bilo enako, le da sem bil s celotnim položajem že dobro seznanjen. Videovsebine ustvarjam že več kot desetletje, zato sem vedel, kakšen način montaže si želim, pa tudi, kako približno bo videti končni izdelek. Na Siolu namreč nisem le pisal, ampak tudi fotografiral, stal pred kamero, režiral, pisal scenarije in na stotine ur preživel v montaži.«
Če že ni čutil pritiska, preden je objavil prvi vlog, pa ga gotovo čuti zdaj, ko ima Komotar minuta več kot štirideset tisoč sledilcev na Facebooku in okoli osem tisoč naročnikov na Youtubu? »Ne, od prvega dne naprej ustvarjam iz čistega zanesenjaštva,« preseneti z odgovorom. »Ko sestavljam Komotar minuto, uživam. Le tako lahko ustvarjam vsebino povsem neobremenjen. Ne razmišljam o tem, kar utegne slediti.«
V njegovih vlogih so meje med zasebnim in poklicnim življenjem pogosto zabrisane – snemani so na plaži, na poti na dopust … Se je za to odločil zavestno in ali je kdaj pomislil na to, da je razkril preveč? Poleg tega mora imeti najbrž za nepretrgano snemanje tudi soglasje partnerice? »Ne obremenjujem se preveč s tem, imam le eno vodilo: ne snemaj ves čas. Vsebina, ki jo delim, nikoli ni pripravljena vnaprej. Pa tudi ni je toliko, da bi imel slabo vest. Partnerica Tina pa z nastopanjem v vlogih nima težav, pred kamero se počuti vse bolje in samozavestneje. Morda tudi zato, ker mnogi pravijo, da je odlična popestritev.«
Tina je bila pravzaprav tista, ki ga je spodbujala k početju, ni pa – prav tako kot tudi Ciril sam ne – pričakovala te eksplozije pozornosti. »Promoviral sem se izključno z vsebino, ki je nastala s snemanjem mojega vsakdana, in z nenehnim objavljanjem vlogov. Preden sem naredil prvi premor, sem vlog objavil 192 dni zapored,« Ciril odgovori na vprašanje, ali je za to, da je dosegel tolikšno prepoznavnost, uporabil kakšne posebne promocijske prijeme. Šlo je pač v prvi vrsti za to, da gledalce zanima njegov življenjski slog. »Veliko potujem, vozim zanimive avtomobile, vse skupaj pa začinim z zdravo mero humorja.«
Ker so službene poti sestavni del njegovega dela, je ob koncih tedna on tisti, ki doma navija za kavč, Tina in njuna hči Ava Dalin pa za izlete. »Mislim, da se najdemo v sredini – a predvsem je pomembno, da smo skupaj.« Kadar ne preživlja časa z družino ali v službi (čeprav takih trenutkov ni prav veliko), pa je na prvem mestu košarka.
