Zaradi prekomerne uporabe antibiotikov obstaja bojazen, da bi se pojavila oblika kuge, odporna proti obstoječim zdravilom.
V preteklosti, posebej v srednjem veku, je kuga povzročala milijone smrti. Ljudje takrat niso vedeli, zakaj so umirali. V tej bolezni so zato videli celo enega od jezdecev apokalipse.
Kuga še danes kosi smrt med prebivalstvom. WHO je januarja oznanila, da je spet izbruhnila epidemija, saj je zabeležila 62 obolelih v območju, kjer kuge ni bilo že od 1950. leta.
7 primerov letno v ZDA
1. Pljučna kuga je najredkejša oblika kuge. Prenaša se kapljično s človeka na človeka. Če se ne zdravi, v 90 odstotkih prinese smrt.
2. V osnovi je kuga bolezen glodavcev. Ker podgane živijo v bližini človeka, so zanj najpogostejši vir okužbe. Ta se navadno nanj prenese ob piku bolhe, ki je predhodno pila kri okužene živali.
V ZDA, kjer si najrevnejši ne morejo privoščiti privatiziranega in zato težko dostopnega dragega zdravstva, letno beležijo kar sedem primerov kuge, za letošnje leto pa predvidevajo, da bi lahko bilo rekordno po številu obolelih.
Največ primerov smrtnih žrtev na svetu beležijo na Madagaskarju, kjer deluje misijonar, poznani slovenski duhovnik Pedro Opeka. Otok, ki leži jugovzhodno od Afrike, niti ni najrevnejša afriška država, pa je kljub temu v zadnjih petih letih tam obolelo 3248 prebivalcev, od katerih jih je kar 584 umrlo. Tri četrtine vseh obolelih od kuge prihajajo s tega otoka. Več mrtvih pa so kljub temu v zadnjih petih letih zabeležili v Kongu, kjer je umrlo 586 ljudi.
Odporen proti 8 antibiotikom
Od leta 165 do 180 je na Bližnjem vzhodu prvi val kuge ubil pet milijonov ljudi. Leta 541 je sledil drugi val iz Egipta in se razširil do Konstantinopla, kjer je umoril 40 odstotkov prebivalcev. Leta 1347 je sledil tretji val, ki je v Evropi pobil 25 milijonov ljudi oziroma tretjino prebivalstva.
V WHO od leta 2000 beležijo vse več primerov okužbe s kugo, vendar po zaslugi vse močnejših antibiotikov letno umre »le« 10 odstotkov ljudi. Za zdaj smo tako zaščiteni pred boleznijo, toda skrbi nas lahko dejstvo, da so že našli primere bolnikov, ki jim antibiotiki niso pomagali. Na Madagaskarju so tako leta 1995 že izolirali bolnika, ker pri njem kar osem antibiotikov ni pozdravilo kuge. Bakterije namreč medsebojno izmenjujejo genski material, zato pod določenimi pogoji postanejo imune. Raziskovalci so ugotovili, da se je imunost verjetno razvila zaradi uporabe antibiotikov za vzgojo živine in perutnine. Ker pa jih z željo po hitrejšem zaslužku hranijo z antibiotiki, mikroorganizmi razvijajo odpornost proti njim. Zato ni izključeno, da bomo v prihodnje spet imeli večje težave s kužnimi obolenji.
