Zagotovo ga bodo pogrešali tudi na majskem Teku trojk, kjer je bil vrsto let uradni napovedovalec. Skoraj do konca ni vrgel puške v koruzo in svojega boja z zahrbtno boleznijo, med katero je moral skozi vrsto ciklusov kemoterapije in operacijo, sploh ni skrival.
Začelo se je, ko je po Ljubljanskem maratonu pred dvema letoma med prhanjem zatipal otečene bezgavke na vratu. Ker oteklina ni izginila, je šel na enega redkih obiskov osebne zdravnice. Po vrsti preiskav je bila postavljena diagnoza: rak na želodcu. A s tem, zakaj se je moralo to zgoditi ravno njemu, se ni ukvarjal, je pa priznal, da se človek, ko se spoprime s tem, začne bolje zavedati stvari, ki so resnično pomembne, in spozna, da ni nič narobe, če včasih sebe postaviš na prvo mesto. Odločen je bil, da bo bolezen premagal, in pohvalil osebje Onkološkega inštituta, ki mu je pomagalo biti boj. Zavedal pa se je, da življenje nikoli več ne bo tako kot doslej, in spodbujal ljudi, naj hodijo na preventivne preglede in izkoristijo možnosti, ki jih ponuja slovenski zdravstveni sistem, da se raka čim prej odkrije. Zlasti mu je bilo težko, ker je bolezen prizadela njegove bližnje.
Več o Robertu Bogataju si lahko preberete v tiskanih Zvezdah (št.16/2017)
