Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture na Hrvaškem. Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov.
Evropska unija je odobrila 85 odstotkov denarja za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja, medtem ko bo mesto prispevalo približno 1,6 milijona evrov. Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je doslej na Hrvaškem financirala EU.
Turistična atrakcija
Ko bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo možen ogled rezidenčnega dela, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji. »Na Galebu so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih, a ladje ne bomo uporabljali za poveličevanje katerihkoli zgodovinskih oseb,« je minuli teden na krovu simbola nekdanje jugoslovanske države novinarjem povedal reški župan Vojko Obersnel. Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve pa tudi za gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča.
Bogata zgodovina
Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so ladjo prepeljali v Črno goro. Prodali so jo Grku Johnu Paulu Papanicolaouju, ki je plovilo nameraval prenoviti v luksuzno jahto v ladjedelnici Viktor Lenac na Reki, a se je zapletlo pri plačilu. Mesto jo je kupilo leta 2009, potem ko je že propadala v reški ladjedelnici.
Ob ladji še muzej
Upravno poslopje nekdanje reške tovarne sladkorja, ki je bilo zgrajeno sredi 18. stoletja in velja za eno najlepših baročnih palač na vzhodni obali Jadrana, bodo uredili kot nov sedež mestnega muzeja. V bogati zgodovini je gostila tudi upravo nekdanje tobačne tovarne ter tovarne motorjev Rikard Benčić. Izgradnja tovarne je označila začetek industrializacije Reke.
