Jerančičevo je februarja lani z nožem napadel neuravnovešeni obiskovalec, devetindvajsetletni Valter M., pri tem pa je dobila več poškodb. V čakalnici je bilo pet naročenih pacientov, poleg njih pa je opazila moškega, ki ni bil naročen in je povedal, da išče svojo mamo. Medicinska sestra ga je napotila v splošno ambulanto in moški je odšel. Čez čas, ko se je pripravljala za pregled oči ene od naročenih strank, pa se je moški vrnil, jo vprašal, ali je ona zdravnica, ter jo, še preden mu je lahko odgovorila, začel zabadati z nožem. Napadalec je takoj po napadu na Jerančičevo pobegnil, prijeli pa so ga po uri in pol iskanja.
Medicinska sestra Jelka Jerančič je utrpela 22 vbodnih ran.
Še vedno jo tlačijo more
»Še danes me je groza. Podoživljam dogodek in se ponoči zbujam,« je dejala. Po napadu so jo še istega dne operirali na ljubljanski očesni kliniki, v naslednjih mesecih pa je prestala še tri operacije, vendar je prizadetost očesnega živca po njenih besedah dokončna. Prav tako ima zaradi prizadetega živca še danes oslabljeno desno roko. Zaradi tega je Jerančičeva vložila tožbo zoper zdravstveni dom, ker naj zaposlenim ne bi zagotovil varnega delovnega okolja in naj ne bi sprejel ustreznih varnostnih mehanizmov. Predsednica sodnega senata Martina Andrejašič Zazula je odredila tudi postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bo ocenil posledice, ki jih je zaradi napada utrpela tožnica.
Kaj bi sploh lahko storili?
Eden od možnih ukrepov za povečanje varnosti zaposlenih bi bilo varnostno usposabljanje, pri čemer pa je bil Pavlič mnenja, da je vprašljivo, ali bi Jerančičeva lahko preprečila napad, tudi če bi ji uspelo prepoznati varnostna tveganja. Glede dostopa napadalca v prostore pa je izvedenec ocenil, da bi bila najprimernejša vrata v nadstropje, ki bi se odpirala prek domofona oziroma s preverjanjem, ali je določeni pacient sploh naročen. Pavlič, ki je sicer zaposlen v ljubljanskem kliničnem centru, je navedel, da v zdravstvenih domovih opaža več nasilja kot denimo na sodiščih, pa vendar ni varnostnih ukrepov, kakršni veljajo na sodiščih. Po njegovem bi bila smiselna tudi varnostna kontrola ob vhodu v objekt. Glede videonadzora je izvedenec pričal, da ima ta v prvi vrsti preventivno funkcijo, ni pa rečeno, da bi prisotnost videonadzora v konkretnem primeru napadalca odvrnila od dejanja. Škoda zaradi napada bi bila po njegovem manjša v primeru obstoja tako imenovanih panika stikal, vendar le v primeru, da bi ta aktivirala varnostnika, ki bi bil v neposredni bližini.
Podobne napade bi lahko preprečil detektor kovin
Na vprašanje odvetnika Jerančičeve Francija Matoza pa Pavlič ni mogel z gotovostjo zatrditi, da bi varnostnik lahko ustavil moškega. Od posameznega varnostnika je namreč odvisno, ali bi sploh prepoznal znake neuravnovešenosti. Bolj bi pripomogel detektor kovin, ki bi zaznal prisotnost noža, v navezi z varnostnikom. Pavlič je sicer pojasnil, da se nikjer v zakonu zdravstvenim domovom ne nalaga konkretnih varnostnih ukrepov, pač pa je delodajalec dolžan izvesti ukrepe, ki bodo preprečili nasilje. Ob tem je ocenil, da piranski zdravstveni dom z vidika varnostnih ukrepov, ki so veljali v času napada, ni bistveno odstopal od drugih zdravstvenih zavodov.
