Za povzročitev splošne nevarnosti so ljubljanski okrožni sodniki 29-letniku konec septembra lani prisodili štiri leta in dva meseca zapora, za nedovoljeno posest bombe pa šest mesecev zapora ter mu izrekli enotno kazen štiri leta in sedem mesecev zapora.
Obsodba je te dni postala pravnomočna, ljubljanski višji sodniki pa so v celoti sledili prvostopenjskim kolegom, nam je pojasnil direktor sodišča Janez Grden.
Na kraju zločina pustil sledi
Zajc je 15. septembra 2014 okoli 22.30 na dvorišče hiše Jožice Boljte Brus v ljubljanskih Mostah odvrgel vojaško ročno bombo M52 P3 v trenutku, ko je upokojena tožilka za vetrolovom pri vhodnih vratih kadila cigareto. Bomba je eksplodirala dobrih osem metrov od vrat, eksplozija pa je na srečo povzročila za samo nekaj tisočakov gmotne škode. Policisti so bombaša kmalu prijeli na podlagi bioloških sledi, najdenih na neeksplodirani bombi, ki naj bi jo, milo rečeno, pozabil na kraju zločina ...
Zajc je bil pred tem že dvakrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja, hišo upokojene tožilke pa je bombardiral le tri dni po prihodu iz zapora.
V drugo umaknjen poskus uboja
Zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja tožilke, njenega moža in sinov so Zajcu na prvem sojenju prisodili sedem let zapora, za povzročitev splošne nevarnosti (ogrožena naj bi bila še življenja tožilkinih družinskih članov in sosedov) tri leta, za hrambo prepovedanih bomb pa pol leta zapora ter mu nato izrekli enotno kazen 10 let in tri mesece zapora. Zajc je bil v drugo torej obsojen na skoraj polovico nižjo zaporno kazen kot na prvem sojenju, saj je tožilstvo tik pred koncem postopka spremenilo obtožnico in iz nje umaknilo očitek o poskusu uboja.
Skrajno neprepričljiv zagovor
Na prvem sojenju je obdolženca zastopala odvetnica prek brezplačne pravne pomoči, po razveljavitvi primera na višjem sodišču pa si je Zajc proti plačilu najel soimenjaka po priimku, in sicer (zdaj že nekdanjega) odvetnika Luko Zajca iz znamenite pisarne Čeferin. Devetindvajsetletni strojni tehnik se je sicer ves čas zagovarjal, da je deloval po nareku nekega Mileta z viškega »bolšjaka«, ki mu je obljubljal delo na pokopališču Žale, in da je njemu povsem neznano žensko, pa čeprav gre za sosedo, želel zgolj prestrašiti.
