Biologi dajejo točna navodila
Odstranjene rastline je treba sežgati ali nepredušno zapreti v plastične vrečke, v katerih bodo zgnile. Okvir Dobro je vedeti Ljudje, pri katerih je ugotovljena bolezen, uživajo predpisana zdravila, preostali in tisti, ki jih zadenejo značilne težave zaradi ambrozije, pa naj čim prej poiščejo zdravniško pomoč. Če opazite rastlino, o tem obvestite lastnika zemljišča – če veste, kdo je –, sicer pa pristojni oddelek na občini, ki bo lastnika poiskal in ga pozval k odstranitvi in zatiranju.
Žal pa se v nekaterih rastlinskih lepoticah skriva nevarnost. Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih ostro spopadamo z nadlogo, ki se ji reče ambrozija oziroma pravilno ambrosia. Ko cveti, povzroči obilo težav in neprijetnosti, s katerimi se srečujejo tudi v Zasavju.
Hude alergije
Jedro težave je v tem, da gre za rastlino, ki velja za eno od najbolj alergenih v naravi. Pri ljudeh povzroča hude alergijske reakcije na njen cvetni prah. Predvsem gre za težave zgornjih in spodnjih dihal, pojavljajo se rdečica oči, solzenje, občutek peska v očeh, srbenje, kihanje, zamašen nos, srbenje nosu, nosni izcedek, kašelj, piskanje v prsnem košu, oteženo dihanje in tiščanje v prsnem košu. Rastlina, sicer doma iz Severne Amerike, je poleg tega zelo invazivna, saj se zelo hitro širi. Nekateri pravijo, da njen cvetni prah zaradi lahkosti peloda z raznašanjem vetra povzroči alergije tudi več kot 200 kilometrov od rastišča.
Enoletnica, slovensko poimenovana žvrklja, uspeva predvsem na golih površinah, nasipih ob cestah, robovih cest, vrtovih, njivah, robovih travnikov, gradbiščih, odlagališčih, včasih poganja celo iz razpok v asfaltu. Mlade rastline so podobne mehkim smrečicam, ki se razvijejo v pol metra do meter in pol velike grme, ki imajo na koncu poganjkov drobne rumeno zelene cvetove. Odrasle pa lahko zamenjamo tudi za pelin. Semena so zelo trdoživa in v zemlji lahko preživijo več desetletij! Zaradi obilice semen, ki ostanejo v bližini matičnih rastlin, se ambrozija pojavlja na istem mestu v velikem številu več let zapovrstjo, dokler je ne izpodrinejo druge rastline, najpogosteje prav druge tujerodne rastline in grmovnice.
V Zasavju odločen boj
Z nadležno priseljenko se spopadajo tudi v revirjih, kjer se pojavlja predvsem na nekdanjih, zdaj opuščenih rudniških površinah, ob železniških tirih in podobno. V Trbovljah so predlani opravili temeljit ogled po celotni občini skupaj s predstavniki komunale in rudnika. Popisali so območja, kjer se je rastlina naselila. Zatiranja problema se lotevajo s pravočasno košnjo ter navodili za preprečevanje in zatiranje rastline. Na enak način so se odzvali v Zagorju in Hrastniku.
Leta 2010 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Ta imetnike zemljišč zavezuje k izvajanju ukrepov za zatiranje. O vseh novih ali nepričakovanih pojavih ambrozije morajo nemudoma obvestiti pristojne fitosanitarne organe. Lastniki zemljišč morajo z namenom preprečevanja širjenja in zatiranja škodljive rastline ambrozijo odstranjevati s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se v tej rastni dobi ne obraste več, izvajati pa tudi nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Rastline je treba uničevati mehansko, kemično ali z obdelavo tal pri površinah, ki jih tudi po navadi obdelujemo. Manjša rastišča je priporočljivo izpuliti v stadiju višine od 10 do 20 centimetrov. V tem stadiju je namreč mogoč dober oprijem, prav tako še ni premočan koreninski sistem. Obvezna naj bo tudi uporaba rokavic in dolgih rokavov, v času cvetenja pa tudi zaščitne maske. Sploh pri občutljivejših ljudeh za preprečitev draženja kože in dihal. Koža na rokah sicer srbi, pojavijo se rdeče pike, kožne spremembe v obliki rdečih ali vijoličnih lis se lahko pojavijo tudi po vsem telesu. Sledi splošna prizadetost zaradi alergijske reakcije in potrebna je zdravniška pomoč.
Težave tudi v Evropi
Rastlino je priporočljivo populiti pred cvetenjem. Poglavitno je naučiti se prepoznavati jo in je ne zamenjevati z drugimi. Pomembno je tudi, da ji ne omogočimo življenjskega prostora. Poskrbeti moramo, da bo čim manj ali pa sploh ne bo opuščenih njiv, neurejenih gradbišč, nasipov in podobnega okolja. Prav tako uspešna je redna in sprotna košnja. Odstranjene rastline je treba sežgati ali nepredušno zapreti v plastične vrečke, v katerih bodo zgnile. Pri slednjem načinu jih nikakor ne smemo odvreči na kompost ali v naravo, saj obstaja možnost, da del rastlin preživi in semeni.
Vse večji problem namreč predstavlja njena širitev tudi v Evropi, predvsem za kmetijstvo in zdravje ljudi. Nadležna rastlina povzroča dodatne, nemajhne stroške kmetijstvu in gospodarsko škodo. Še posebej občutno je to pri ekološki pridelavi, pri kateri kemično zatiranje ni mogoče.
V času cvetenja od julija do oktobra rastlina lahko povzroči nemalo težav pri ljudeh. V tem času se je treba izogibati rastiščem, ob napovedih povečanih koncentracij pelodov pa se je najvarneje zadrževati v stanovanjih.
