Senat predsedujočega Gorazda Fabjančiča je včeraj pred sklepnim dejanjem še enkrat zaslišal izvedenca psihiatrične stroke Gorazda Mrevljeta, v ospredju pa je bilo vprašanje, ali je prvoobtoženega Elvirja Đogića sploh smiselno oziroma treba poslati na zdravljenje, in če je, ali naj ga zdravijo v bolnišnici ali zgolj ambulantno.
Sodni izvedenec Mrevlje je sicer v dosedanjem postopku pojasnil, da so Elvirju pri 13 letih diagnosticirali hiperkinetično motnjo, ki se kaže v pomanjkanju koncentracije, večji potrebi po pozornosti in večji impulzivnosti, ki pa je nikoli ni zdravil. Po Mrevljetovih navedbah se omenjena motnja v primeru nezdravljenja v od 66 do 88 odstotkih primerov prenese v odraslo dobo, pod vplivom psihoaktivnih snovi pa se prej naštete lastnosti le še potencirajo. Izvedenec je tako ocenil, da je bila Elvirjeva sposobnost obvladovanja zaradi preveč popitega alkohola, treh pokajenih džointov, nezdravljene hiperkinetične motnje v otroštvu in verjetnega pretresa možganov po prvem pretepu ter strahu, da bo v drugo pogubljen, v kritičnem trenutku mahanja z nožem »povsem ukinjena«, da je torej kaznivo dejanje storil neprišteven, taki pa po zakonu ne sodijo v zapor.
Tožilstvo tik pred koncem spremenilo obtožnico
V prid prvoobtoženemu sicer govori tudi mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke Jožeta Balažica. Ta glede na rane pokojnika meni, da je bil v kritičnem trenutku nad Elvirjem, torej se je prvoobtoženi pred Brajićem zgolj branil. Tožilstvo je sledilo tako Mrevljetu kot Balažicu in, kot je znano, prejšnji teden, tik pred koncem ponovnega sodnega postopka, omililo obtožnico.
Elvir ni bolan, le poseben
Včeraj je Mrevlje dodatno pojasnil, da Elvir nima »prave duševne motnje«, ampak »specifično osebnostno strukturo«. »Gre za stanje, ne bolezen,« je poudaril Mrevlje. Po mnenju izvedenca prvoobtoženi tako ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ambulantno zdravljenje pa bi mu menda pomagalo, če bi se nekoliko »socialno uredil«. Za začetek zamenjal družbo, našel službo in morda nadaljeval kakšno šolanje. Če pa bo nadaljeval z dozdajšnjim življenjskim slogom, lahko po Mrevljetovem mnenju v podobnih okoliščinah spet stori kakšno neumnost. »Kako bo živel naprej in ali se bo izogibal potencialno konfliktnim situacijam, je v njegovih rokah,« je med drugim dejal Mrevlje, ki je še povedal, da se mu Elvir zdi »nekoliko nezrel« za svojo starost.
Sodnik ne vidi razloga za psihiatrično zdravljenje
Glede na navedeno sodnik Gorazd Fabjančič »ni videl razloga za psihiatrično zdravljenje« prvoobtoženega, kot je to zahteval tožilec, zato je sodišče zanj postopek za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v ustreznem zavodu ustavilo. Pravosodni policisti so mu po sodbi sneli lisice in je lahko odkorakal na prostost. Slabše jo je odnesel drugoobtoženi Elvir, ki so mu sodniki za pomoč bratu pri uboju v prekoračenem silobranu v stanju neprištevnosti naložili štiri leta zapora. Glede na to, da je dve leti že prestal v priporu, kar se mu šteje v izrečeno kazen, in glede na to, da lahko za predčasen odpust zaprosi že po dveh tretjinah prestane zaporne kazni, bo tudi on prav kmalu na prostosti. Do pravnomočnosti sodbe sicer ostaja priprt, stroški obeh postopkov pa bodo bremenili proračun.
Gorazd Fabjančič, ljubljanski okrožni sodnik:
»Kot starejši brat bi lahko Elvirja prepričal, da ostane doma, ali pa ga zaradi ran po prvem pretepu odpeljal k zdravniku ...«
V eni uri dvakrat obračunali zaradi dekleta
Spomnimo. Fantje so si kritičnega večera, 3. maja predlani, v Šipca baru na Logu pri Brezovici dvakrat v eni uri skočili v lase zaradi nekega dekleta. Potem ko so okoli 22. ure začeli verbalno obračunavati, jih je lastnik poslal pred lokal, kjer je Elvir potegnil krajšo, saj mu je Brajić prisolil klofuto, da je padel po tleh, na tleh pa je v glavo dobil še nekaj močnih udarcev. Po besedah nekaterih prič je mlajšega Đogića to tako razjezilo, da se je vrnil v lokal in natakarici dejal, naj mu za 500 evrov proda nož. Ker tega ni storila, je odšel domov in se okoli 23. ure vrnil z okrepitvami, starejšim bratom in še tremi osebami. Sledil je vsesplošen pretep, usoden za 28-letnega Matica Brajića, ki je v ljubljanskem kliničnem centru po treh dneh izgubil bitko za življenje.
»Lomili« so se tudi z bejzbolskimi kiji
Senat tudi v ponovljenem sojenju ni verjel zagovoru starejšega Đogića, ki je pojasnjeval, kako je z mlajšim bratom odšel, ker je želel pomiriti nastalo situacijo, da se ne bi »kdaj pozneje grdo gledali«. Dokazni postopek je namreč pokazal, da so bile prav z njegovega telefona poklicane okrepitve, da sta jih z bratom pred lokalom nato čakala 22 minut in da so se nato po besedah številnih prič takoj ob prihodu v lokal začeli pretepati z Brajićevimi, uporabljali pa so tudi bejzbolske kije (trojica, ki je prišla z bratoma Đogić, je po naših informacijah v ločenem postopku priznala očitke za nasilništvo in bila obsojena na pogojne kazni). Pa tudi sicer je Elvis med potjo videl, da je Elvir s seboj vzel kuhinjski nož, glede na razplet je brata tudi pripeljal in odpeljal s kraja kaznivega dejanja.
1970 evrov
bo moral obsojeni Elvis plačati svojcem pokojnika za nematerialno škodo, in sicer pogreb in tridnevno oskrbo v bolnišnici, saj Matic ni bil zdravstveno zavarovan, odškodnino za nematerialno škodo pa bodo oškodovanci iskali na pravdah.
Svojcem pokojnika 1970,12 evra odškodnine
»Kot starejši brat bi lahko Elvirja prepričal, da ostane doma, ali pa ga zaradi ran po prvem pretepu odpeljal k zdravniku,« je med ustno obrazložitvijo druge sodbe med drugim dejal sodnik Fabjančič, ki mu je pri odmeri kazni v dobro štel preteklo nekaznovanost, opravičilo svojcem pokojnika in dejstvo, da je šolanje nadaljeval ves čas pripora, ne nazadnje pa tudi mladost (Elvis šteje 23 let, Elvir je dve leti mlajši). Elvis bo moral svojcem pokojnika plačati tudi 1970,12 evra odškodnine za materialno škodo, in sicer stroške pogreba in zdravstveno oskrbo, saj pokojni ni bil zdravstveno zavarovan. Odškodnino za nematerialno škodo oziroma za duševne bolečine pa bodo oškodovanci iskali na pravdah.
Na prvem sojenju mlajšemu 15 let, starejšemu 10 let zapora
Brata Đogić sta včeraj slišala že drugo sodbo v imenu ljudstva. Prvič, leto po incidentu, je bil zanju razplet precej bolj neugoden. Elvir je bil takrat spoznan za krivega umora iz brezobzirnega maščevanja in obsojen na 15 let zapora (sicer najnižjo možno zaporno kazen v primeru umora), brat pa za pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju na 10 let zapora. A sodba ni prestala rešeta višjega sodišča, ki je ugodilo pritožbam obrambe in primer vrnilo v ponovno sojenje istemu senatu, na katerem pa je prišlo do velikega preobrata.
