»Okoli devetih je šel peš na Zajčjo goro, kjer imamo hektar gozda in travnika. Hotel je videti, ali so divji prašiči naredili kaj škode. Do tam je skozi gozd okoli 20 minut hoje,« je včeraj, ko je bilo že jasno, da je bil to njegov zadnji obhod, povedala njegova babica Antonija, s katero je Srečko živel vse življenje; pred petimi leti, ko se mu je rodila hčerka Neja, se je na njihovo domačijo preselila tudi partnerica Tanja.
Zdrava bukev se je zaradi dežja skupaj s koreninami prevrnila direktno na Srečka, ki mu ni bilo več pomoči.
»Vsako nedeljo je šel pogledat, kaj se dogaja s tistimi oddaljenimi parcelami. Ker pri nas divji prašiči velikokrat povzročajo škodo, moramo o njej obveščati lovce,« je dodala Antonija.
MAJHNA KMETIJA
Vnuku je rekla, naj ne hodi v dežju, pa ji je odgovoril, da bo vzel dežnik in naj ne skrbi, saj potem ne bo časa, ker mora v ponedeljek zjutraj v službo.
Srečko je bil po poklicu avtomehanik, zadnjih 12 let je delal v novomeškem Revozu, doma pa je še gospodaril na okoli šest hektarjev veliki kmetiji, kjer imajo deset glav živine.
ZA SREČKOM
»Mama je dopoldne kuhala kosilo, jaz sem še pospravljala po hiši, ker smo v soboto belili. Ves čas sem gledala skozi okno, da bi videla, kdaj se bo vrnil. Po kosilu sem se odločila, da grem s hčerko pogledat, kje je, ker ga nisem mogla poklicati, saj s sabo ni imel telefona,« se spominja Tanja.
LEŽAL POD DREVESOM
V gozdu sta naleteli na strašen prizor: Srečko je negibno ležal pod bukvijo, ki se je podrla na gozdno pot.
»Glede na to, kako je ležal, mi je bilo takoj jasno, da se je nanj podrla bukev, ko se je vračal proti domu. Dež je toliko razmočil tla, da se je zdravo drevo prevrnilo skupaj s koreninami, to se je zgodilo za njim. Ker je imel odprt dežnik, verjetno sploh ni slišal, da se kaj dogaja. Ko sva z Nejo prišli k njemu, ni kazal znakov življenja, imel je zlomljen tilnik in hrbtenico,« je pripovedovala Tanja, ki je takoj poklicala na 112. Žal mu reševalci niso mogli več pomagati.
Mala Neja je ves čas našega pogovora mamico držala za roko, in ko smo Tanjo vprašali, ali je ta prizor videla tudi deklica, je dejala, da od blizu ne.
Ne Srečkova babica Antonija ne partnerica Tanja še ne moreta dojeti, da se je v gozdu tako tragično končalo življenje njunega ljubljenega Srečka, ki je s takim veseljem skrbel za domačijo, pa čeprav je bilo treba marsikaj, kar drugje naredijo s stroji, tu zaradi bregov opraviti z rokami.
